Predstavitvena delavnica projekta Celostna urbana prenova mestnega jedra Postojne

je projekt, ki ga skupaj izvajamo

PROSTOR, društvo za arhitekturo in prostor

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO iz Ljubljane, študentje 4. letnika FA: Vanesa Bolčina, Špela Grbec, Polona Grmek, Anja Justin, Maja Kastelic, Saša Marinko, Gašper Nemec, Gabrijela Petrovčič, Emili Varga, Urh Wiegele

pod mentorstvom doc. mag. Polone Filipič, asistenta Sinana Mihelčiča in tehnične sodelavke Kaje Strle

 _namen je skozi serijo delavnic skupaj s prebivalci in uporabniki mestnega jedra najti rešitve za oživitev

_na prvi delavnici bomo analizirali obstoječe stanje, poiskali potenciale, identificirali probleme, spoznali primere dobrih praks ter organizirali delovne skupine, ki bodo delovale na posamezno temo: promet, programi v pritličjih in javni prostor

_na naslednjih delavnicah bodo skupine določile prioritete na posamezno temo, akcijski načrt uresničevanja in akterje, ki posege lahko uresničijo

_zadnja bo skupnostna akcija na kateri bomo nekatere od rešitev tudi skupaj  realizirali v merilu 1:1

_v decembru bomo rešitve testirali in prilagajali, ter tako prišli do optimalnih rešitev

_med projektom bomo spoznavali dobre prakse, se učili participatornega načrtovanja prostora in preizkušali nove metode dela

_s sodelovanjem bomo dobili rešitve, ki bodo zadostile različnim potrebam, ki jih imamo različni akterji v prostoru

 10.oktobra smo gostili prvo delavnico, na kateri smo predstavili analize anket, ki smo jih izvajali od 9.9. 2017 do 7.10.2017.

Rezultati so pokazali, da so bile najbolj aktivne pri izpolnjevanju ženske, med 30 in 40 leti. Večina anketiranih je iz Postojne, ki pride v mestno jedro dnevno ali večkrat tedensko predvsem po opravkih in nakupih, pa tudi na razne dogodke. Najpogosteje pridejo z avtomobilom (52%) in parkirajo na Tržaški, veliko pa jih pride tudi peš (40%). Po mestu bi se želeli predvsem sprehajati (79%) ali pa peljati s kolesom (51%) le četrtina pa bi se vozila za avtomobilom. Pri ocenjevanju privlačnosti in ponudbe na Tržaški se je večina odločila za slabo, z utemeljitvami, da ni zanimivih komercialnih vsebin in prostora za pešce in kolesarje, ter preveč praznih prostorov. Ni jim všeč neurejenost in zapuščenost ter mobilnost za ne-avtomobile.

Najbolj so jim všeč storitve, večina je napisala svojo priljubljeno trgovino ali ponudnika storitev in javne površine, Titov trg, Trg padlih borcev in park pri pošti.

V centru si želijo predvsem več ponudbe storitev, več dogodkov in prireditev, ter več prostora za pešce in kolesarje. Od ponudbe prednjači želja po domačem in lokalnem, tako pri ponudi trgovin kot gostiln, večina si želi manjših specializiranih trgovinic, z butično ponudbo. Od dogodkov si želijo več koncertov ter stalnih družabnih in kulturnih dogodkov, pa tudi kulinaričnih in športnih.

6% anketiranih si ne želi bolj živahnega centra, 83% bi ga večkrat obiskalo, če bi bil bolj privlačen, 62% pa bi sodelovalo na delavnicah projekta Celostna urbana prenova mestnega jedra Postojne.

Glede na 134 prejetih izpolnjenih anket smo pričakovali večje število udeležencev, pa temu ni bilo tako, saj smo našteli približno 25 sodelujočih.

V prostorskih analizah smo se posvetili prikazu obstoječega stanja: zelenih površin, javnih prostorov, urbane opreme, mirujočemu prometu, prostorom namenjenih dejavnostim in praznim prostorom.

V nadaljevanju je Polona Filipič iz B22 d.o.o. predstavila ugotovitve iz Celostne prometne strategije občine Postojna, zadane cilje, ki so vzpostavitev celostnega prometnega načrtovanja, oblikovanje pogojev za izkoriščanje potencialov pešačenja in kolesarjenja, razvoj privlačnega javnega potniškega prometa in sprememba potovalnih navad. 

»Postojna je pomembno gospodarsko, prometno, infrastrukturno in turistično križišče, ki ima trajnostno zasnovane povezave znotraj občine in širše. Je učinkovita in vključujoča občina, ki vzpostavlja varne, povezane in vsem enakovredno dostopne prometne površine prilagojene trajnostnim oblikam mobilnosti. Občina Postojna uspešno poudarja pomen naravne in kulturne dediščine in zagotavlja privlačno oblikovane javne površine za zagotavljanje kakovosti bivanja občanov in obiskovalcev.«

Predstavljeno je bilo tudi, kaj pomeni sprememba prometnega režima na javnih površinah za prodajo na območju:

Naslednja govornica je bila Tadeja Matičič iz oddelka za urbanizem na občini Postojna, ki je predstavila načine in ukrepe, ki jih lahko izvaja občina za oživljanje mestnega jedra. Po koncu projekta Celostne urbane prenove se bodo izvajali ukrepi spodbujanja oddajanja praznih prostorov, spodbujanja dejavnosti, primernih za mestno jedro, spodbude za prenovo stavb v mestnem jedru in različni projekti za uresničevanje ciljev projekta.

Predstavili smo tudi možnosti parkiranja v mestnem jedru in ob njem.

V nadaljevanju smo se posvetili primerom dobre prakse in sicer nam je Zala Velkavrh iz KD Prostorož predstavila njihovo delo v Idriji v okviru projekta Trajnostne urbane regeneracije. http://prostoroz.org/portfolio/items/idrija/. 

Nekaj dobrih praks nam je predstavil tudi Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora, katerega smo zaprosili, da se osredotoči trajnostno mobilnost kot

orodje za urbano prenovo in na to, kakšen vpliv ima na dejavnosti ob njem in podatke o vplivu povečanja površin za pešce in kolesarje na dvig prometa v lokalih na območjih sprememb, ter na dobre prakse skupnostne prenove.

Po kratkem premoru smo se posvetili aktivnemu delu delavnice, na katerem smo najprej identificirali probleme, ter poiskali kvalitete in potenciale Tržaške ceste. Na panojih so bili zapisani problemi, kvalitete in potenciali prostora, ki izhajajo iz anket, udeleženci pa so na listke zapisali še svoja opažanja in tako obogatili nabor.
Nato smo nadaljevali z zbiranjem pobud in sicer smo obiskovalce zaprosili, da napišejo dve želji, eno nujno in eno, ki jim je všeč.

Svojo željo lahko do 20. oktobra oddate tukaj prostor.drustvo@gmail.com

Ali v nabiralnik v Knjižnici Bena Zupančiča v Postojni. Prosimo, da označite, če je nujna.

Druga delavnica projekta CELOSTNA URBANA PRENOVA MESTNEGA JEDRA POSTOJNE bo 25. oktobra 2017 ob 18h v avli Srednje gozdarske in lesarske šole.

Program delavnice obsega:

• spoznavanje skupine: kdo smo, kaj lahko kdo od nas prispeva v skupino
• predstavitev tabele z identificiranimi problemi, potenciali, kvalitetami
• nabor pobud, nujnih in želja
• izbira prioritet -> akcijski načrt, določitev deležnikov, ki so najbolj odgovorni za realizacijo
• razdelitev v delovne skupine na temo: PROMET, PROGRAMI V PRITLIČJU in JAVNI PROSTOR:
  • izbira ene pobude, ki jo bomo skupaj uresničili s skupnostno akcijo