Janko Ozbič
Janko Ozbič je bil rojen 19. junija 1926 v Postojni očetu Viktorju in mami Frančiški. Oče Viktor je od leta 1924 vodil frizerski salon, leta 1936 pa ga je opremil z modernimi stoli iz Parme. Frizerski salon je danes ohranil identično podobo iz leta 1936 z le nekaj manjšimi spremembami.
Z obrtjo se je Janko spoznal že kot 13-letni deček. Dopoldne je hodil v šolo, popoldne pa je pomagal očetu v salonu. Stvari so se spremenile in kar je bil včasih Janku konjiček, je čez noč postal njegov kruh, saj je moral po odhodu očeta na orožne vaje leta 1939 in pozneje od odhoda v internacijo aprila 1942 posel zares prevzeti v svoje roke. Vendar tudi mlademu Janku ni bilo prizanešeno saj je moral že kot 16-letnik v vojsko. Februarja 1943 je bil mobilizirala v italijansko vojsko, skrb za salon pa je ob odsotnosti Viktorja in Janka prevzela mama Frančiška, prav tako frizerka.
Kot vojak je bil najprej na Sardiniji, kjer se je priključil ameriški vojski. Tam je bila ustanovljena divizija, sestavljena iz pet tisoč slovenskih vojakov. Poslali so jih na Korziko in nato na jug Francije v Marseille, kjer je ostal dve leti. Tudi v Marseillu je postavil svoj frizerski salon.
Leta 1945, šest mesecev po koncu vojne, se je takrat 19-letni Janko vrnil domov. Po vojni je bilo vse drugače. Vladalo je vsesplošno pomanjkanje, delo je upadlo, materiala za obratovanje ni bilo mogoče nabaviti in salon je zapustilo tudi deset delavcev, ki so jih imeli zaposlene. Takrat je za stranke skrbel oče Viktor, Janko pa mu je pomagal. Prišel je čas, ko so oblasti izvajale pritiske predvsem na obrtnike in kmete, katere je takratna oblast želela spraviti v zadruge in državna podjetja, saj so zasebništvu hoteli narediti konec. To obdobje je trajalo nekje do leta 1955, ko se je sistem vseeno spremenil do te mere, da so se prenehali pritiski na obrtnike in kmete.
Oče Viktor je Janku prepustil salon leta 1972. Janko je zatem deloval sam, kar pa je sploh v zadnjih letih zadostovalo. V zadnjih letih se je največ strank pri mojstru Ozbiču, gre predvsem za starejše gospode, ustavilo ob praznikih in na dan pokojnine.
Z britjem in striženjem se je Janko, ki je v Postojni končal trgovsko šolo, ukvarjal več kot 70 let, vse do 31.01.2015.
Konjičkov, s katerimi se Janko ukvarja, je veliko, poleg vrtnarjenja ga zanima še numizmatika, kar je vidno tudi v salonu, kjer so obešeni bankovci iz starih časov. Poleg tega ga navdušuje tudi fotografija, s katero se je spoznal med vojno. Bil je namreč vojaški fotoreporter. Njegove fotografije so objavljali v vojaškem časopisu Stars and Stripes.