Aeroklub Postojna
za napredek letalstva in tehnične kulture ter za neprekinjeno sedemdesetletno delovanje
Obrazložitev:
Letalstvo in s tem tudi letalski šport in tehnična kultura imajo v Postojni bogato tradicijo.
Začetki organiziranega delovanja segajo v leto 1946 z ustanovitvijo » športno-letalskega društva » Ivan Turšič- Iztok« Postojna. Društvo je imelo svoj žig z napisom:
KOMISIJA »TEHNIKA IN ŠPORT« »ŠPORTNO LETALSKO DRUŠTVO POSTOJNA«. Zametki današnjega AEROKLUBA so bili modelarji, ki so delovali v okviru organizacije
»LJUDSKA TEHNIKA«. Istega leta so člani društva razmišljali o letenju in usposobitvi letališča v Rakitniku.
Prvi poleti v Postojni so bili opravljeni že v letu 1947 na jadralnem letalu SALAMANDRA.
V tem času so se člani tudi izpopolnjevali v različnih tečajih za vodenje modelarjev kakor tudi jadralnih pilotov v okviru letalske zveze Slovenije in Jugoslavije. Tako je g. DRAGO GABRIEL »starosta« postojnskih letalcev uspešno končal tečaj za « inštruktorja modelarstva« in kasneje tudi tečaj za jadralnega pilota. Društvo je dobilo svoj prostor na Tržaški 21 v Postojni. Sledila so leta pionirskega dela tako na področju modelarstva, jadralnega letenja, padalskih skokov in leta 1950 začetek izgradnje letalskega hangarja na sedanji lokaciji pri Rakitniku.
V letih od 1950 do 1960 je AEROKLUB Postojna dosegel svoj velik razvoj. V delo kluba se je vključilo veliko mladih predvsem na področju jadralnega in motornega letenja ter padalstva. Razvoj letalstva je bil viden tudi v našem kraju. S pomočjo letalske zveze Slovenije in Jugoslavije se je letalski park v teh letih dopolnjeval z novimi letali, ki so nudila bolj kvalitetno šolanje, zagotavljanje športnih rezultatov in ne nazadnje v delo kluba se je vključevalo vedno več mladih tako iz Postojne kakor tudi iz ostalih krajev Primorske in Notranjske in kar je najbolj pomembno imenovan je bil upravnik letalske šole tov. Drago Gabriel, ki je skrbel za redno šolanje vseh letalskih kadrov in predvsem varno letenje. To so leta, ko so člani AEROKLUBA nastopali na raznih tekmovanjih republiškega in državnega ranga dosegali različne značke kakovosti in športnih dosežkov. V tem času so letalci skrbeli in obnavljali svoje prostore, hangar ter dopolnjevali tehnično opremo, ki je bila potrebna za nemoteno in varno letenje.
Razvoj tehnike in letal je prinesel novi veter tudi v postojnski klub. Po dolgih letih »lesenih« letal so se v klubu pojavila tudi prva plastična in kovinska letala. Prelomno leto je bilo 1978, ko so prvič organizirali padalsko prvenstvo Slovenije in predali svojemu namenu novo jadralno letalo BLANIK in kasneje več plastičnih visoko-sposobnih jadralnih letal. To so bila leta organizacije več republiških prvenstev tako v padalstvu kakor tudi v motornem akrobatskem letenju. Ime AEROKLUBA Postojna se je pojavil tudi na tekmovanjih ne samo v Sloveniji ampak tudi v tedanji državi. Ob doseganju športnih rezultatov pa so člani skrbeli tudi za obnovo in urejanje svojih prostorov in poletno pristajalnih površin. Tako je bila sanirana meteorna voda na letališču, asfaltirana dovozna cesta in notranjost hangarja in še več vzdrževalnih del na zgradbah in okolici.
Po letu 1991, ko se je obnovil tudi letalski park motornih letal je delo v klubu še bolj zaživelo. Z udeležbo na tekmovanjih tako motornih kakor jadralnih pilotov so postojnski letalci dosegali tudi dobre rezultate na športnem področju. Regijsko povezovanje ljubiteljev letenja je utrdilo pomembno vlogo letališča Postojna in AEROKLUBA na širšem notranjsko primorskem področju. To pa je tudi čas velikih adaptacij in novogradenj prostorov kluba. Tako se je obnovila streha hangarja, uredil prizidek in prostori letalske šole, nabavila notranja oprema učilnice in uredila zunanjost poslovnih prostorov. Ne moremo tudi mimo pomembnega dogodka obiska papeža Janeza Pavla II.
Ob rednem vzdrževanju letalskega parka, pa se je na letališču rojevalo ljubiteljstvo do stare tehnične kulture to je do » lesenih in starih « letal, ki so bila še v dobrem stanju in potrebna obnove. Skupina članov »OLDTIMER« je v svoji režiji obnovila večji del starih letal , ki so danes sposobna leteti in s tem morda nakazala začetek letalskega muzeja na postojnskem letališču. Nekaj odmevnih prireditev na temo zgodovine letalske dejavnosti so letalci predstavili tudi širši publiki.
Delo AEROKLUBA po letu 2000 je bilo usmerjeno izobraževanju novih članov pilotov predvsem na jadralnem področju in doseganju še boljših športnih rezultatov. Eden zadnjih velikih mejnikov v delovanju kluba je tudi novo motorno letalo CITABRIA, ki ga je klub kupil v letu 2009 in je namenjeno predvsem vleki jadralnih letal.
Danes leti in dela v klubu veliko ljubiteljev letalstva ne samo iz Postojne ampak tudi iz sosednjih občin notranjsko kraške regije. Z odprtjem meja v Evropi pa se postojnsko letališče in AEROKLUB uveljavlja tudi v turistično športnem pomenu.
S prihodom mlajših pilotov in ob pomoči uveljavljenih tekmovalcev v jadralnem letenju dosega klub tudi na športnem področju odlične rezultate. Naj omenim drugo mesto v letu 2015 in tretje mesto v letu 2014 na državnem prvenstvu v jadralnem letenju. Ponovno je zaživela tudi letalska šola, ki daje veliko optimizma v razvoju letalskega športa na postojnskem.
Več o samem delu kluba v letih od 1945 do 2000 pa je napisano v »Almanahu« ki je izšel ob 55. letnici delovanja AEROKLUBA Postojna.
Prepričan sem, da predstavljeno neprekinjeno delovanje AEROKLUBA POSTOJNA v tem obdobju zasluži pozornost in priznanje lokalne skupnosti za napredek letalstva in tehnične kulture.