Knjižnica Bena Zupančiča Postojna
Knjižnica Bena Zupančiča Postojna šteje že 108 let svojega delovanja, saj je bila ustanovljena leta 1905 kot Ljudska knjižnica Postojna. Njeno dolgo življenjsko pot so oblikovali različni ljudje v različnih časih, vedno pa je bila njena rdeča nit prilaganje potrebam uporabnikov in času delovanja.
Danes knjižnica s svojimi enotami v Postojni, Pivki, Prestranku in potujočo knjižnico predstavlja množičen kulturno informacijski dejavnik o čemer priča tudi podatek, da si je na primer v letu 2012, 127.642 članov izposodilo kar 361.542 enot gradiva, prireditve pa je obiskalo kar 10.841 obiskovalcev. Z delno udeležbo prebivalstva z območja sosednjih občin pa knjižnica začenja preraščati izključno lokalni pomen.
Zaradi zadanih ji nalog in zaradi odpiranja mednarodnim tokovom predstavlja njena dejavnost nacionalno prioriteto, dejavnost strateškega pomena in hkrati kanal za zagotavljanje nekaterih temeljnih pravic, kot sta pravica do obveščenosti in pravica do izobraževanja. Bralna kultura in funkcionalna pismenost kot usposabljanje za znanje in kot usposobljenost za aktivno delovanje v družbenih procesih sta vgrajena v temelje izobrazbe, komunikacije in socializacijskih procesov. To velja posebej v času informacijske družbe in vseživljenskega učenja, za katerega knjižnica pomeni tudi cenovno dostopno infrastrukturo.
Knjižnica tako predstavlja široko odprta vrata vsem željnim znanja, informacij, pismenosti, izobraževanja in kulture ter na osnovi predhodnega dela in znanja uspešno nadaljuje svoje poslanstvo, pri čemer:
– oblikuje, spodbuja in širi bralne navade,
– podpira individualno in formalno izobraževanje na vseh stopnjah,
– goji zavest o kulturni dediščini, umetnosti in znanosti,
– občanom zagotavlja dostop do lokalnih, slovenskih in svetovnih informacij,
– nudi čitalniške prostore, nudi možnost uporabe osebnih računalnikov z brezplačnim dostopom do interneta,
– ponuja gradivo za sprostitev, fantazijo in koristno porabo prostega časa ter seveda
– nenehno skrbi za vzdrževanje in povečevanje knjižničnega fonda.
Razveseljivo je dejstvo, da je knjižnica v zadnjih letih naredila tudi velik preskok glede števila aktivnega članstva, ki se je povečalo od leta 2000 do danes od 24% na povprečno 34%.
Velik napredek je čutiti tudi na področju domoznanstva, kjer ta oddelek hrani vedno več domoznanskega gradiva, katerega del je tudi digitalizirano in predstavljeno na spletnih strani knjižnice.
Pred leti se je knjižnica ukvarjala s problemom slabe udeležbe na prireditvah – predvsem za odrasle. V knjižnici se je vodstvo začelo zavedati, da mora v tej smeri nekaj korenito spremeniti in je glavni razlog pripisovalo ne ravno posrečenemu izboru različnih izvajalcev in vsebin. Zato so se začeli truditi, da bi privabili zanimive in znane obraze in po uspešnih številkah prisotnosti obiskovalcev v teh zadnjih letih, jim je to tudi uspelo. Poleg tega imajo v knjižnici zelo uspešno lutkovno sekcijo, ki v lastni režiji izvaja lutkovne predstave v samih enotah kot izven njih.
V zadnjih letih je knjižnica računalniško posodobila vse enote tako, da imajo uporabniki možnost uporabe interneta in e-pošte, še posebej pa so ponosni na to, da imajo njihovi uporabniki možnost brskanja tudi po plačljivih bazah kot so:
Oxford Reference Online, Oxford Music Online, Oxford Art Online, EBSCO host, GVIN.com, IUS-INFO in Encyclopedia britanica.
Vrsto let se je knjižnica soočala s prostorskimi problemi, sploh v enotah Postojna in Pivka. Sedanja direktorica je videla veliko potrebi po širitvi in ji je tudi uspelo pridobiti prostore najprej v enoti Pivka, največji uspeh pa je bila celovita adaptacija in rekonstrukcija prostorov v enoti Postojna.
V sodelovanju z občinsko ekipo se je projekt obnove premaknil z mrtve točke in leta 2009 so knjižničarji in občani dočakali prenove knjižnice , ki ima sedaj na voljo primerne in na novo opremljene prostore.
Ena od velikih pridobitev je tudi dvigalo, ki povezuje vse prostore – od kleti do mansarde – in tako omogoča dostop tudi gibalno oviranim ljudem.
Prav novi prostori in oprema so zaposlenim v pomoč, da je njihovo delovanje boljše, uporabniki pa zelo zadovoljni, kar pričajo tudi ankete, ki jih izvajajo vsako leto.
V obdobju, v katerem smo in ki prihaja, bomo tako kot na drugih področjih, priče hitremu razvoju informacijske tehnologije in spreminjanju potreb okolja ter razmahu dejavnosti. Knjižnica je zato usmerjena k vse večji informatizaciji ter izobraževanju kadra in uporabnikov. Zaposleni se zavedajo, da morajo predstavljati ustanovo, ki bo posebna in izvirna. Zato se že pospešeno pripravljajo na uvedbo e-knjige v fizični obliki, večji poudarek pa vodstvo knjižnice vidi v e-knjigi na daljavo. Lastnikom bralnih naprav bo knjižnica omogočila oddaljen dostop do knjižnične baze e-knjig, tako da jim v tem primeru ne bo treba obiskati knjižnice. Torej bo mogoča udobna izposoja z enim klikom iz domačega naslonjača, predvsem pa širok nabor naslovov v slovenščini.
V knjižnici dajejo velik poudarek tudi na urejenosti knjižnice, ki se nanaša na notranjo organiziranost in vodenje dela v njej, omogočena je samoiniciativnost zaposlenih in ustvarjajo se pogoji za dobre medosebne odnose.