Renato Vidrih

13. februarja je minilo leto dni, odkar je svojo bogato življenjsko pot po hudi bolezni v komaj 54. letu starosti mnogo prezgodaj zaključil Renato Vidrih.

Rodil se je 1. februarja leta 1957 v Postojni. Na Postojnskem, ali natančneje v Studenem, je preživljal večino prostega časa, kjer je imel širok krog prijateljev. Tu je spoznaval prečudovito naravo, tu je preživljal proste dni s svojo družino in našel čas za svoje strokovno delo in hobije. Kljub temu, da so bile njegove poti raznovrstne, saj je obiskal več kot 40 držav  sveta, ga je pot vedno znova vodila nazaj v te prelepe kraje.

Po osnovni izobrazbi je bil geolog, magistriral je s področja seizmotektonike, doktoriral pa s področja seizmogeologije. Vse svoje strokovno življenje se je kalil v slovenski seizmološki službi, pri tem pa vzpostavil številna mednarodna sodelovanja. Izdelal je številne karte potresne nevarnosti in ogroženosti na podlagi seizmogeoloških pojavov ter karte seizmične mikrorajonizacije za različne predele Slovenije. Napisal je več kot 300 strokovnih in več kot 150 poljudnih člankov. Zelo znane in brane so njegove knjige Potresna dejavnost zgornjega Posočja, Nemirna zemlja, Evolucija zemlje in geološke značilnosti Slovenije ter knjiga, ki je izšla po njegovi smrti: Albin Belar, pozabljen slovenski naravoslovec. S prispevki je sodeloval na veliko domačih in mednarodnih strokovnih ter znanstvenih konferencah.

Slovenski seizmologiji je dal Renato Vidrih izjemen pečat. Najpomembnejši razvojni zagon je slovenska seizmologija doživela prav v letih po letu 2001, ko je prevzel mesto direktorja Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje. Danes je Slovenija predvsem po njegovi zaslugi po kakovosti in gostoti državne seizmološke merilne mreže v samem svetovnem vrhu. Postavil je standarde in jasno vizijo seizmološke stroke na Slovenskem.

Dr. Renata Vidriha strokovnjaki uvrščajo med velika imena slovenske seizmologije, ob bok dr. Albinu Belarju in dr. Vladimirju Ribariču.

Svojega bogatega znanja pa ni držal zase, izjemno veliko je pisal, veliko nastopal v javnosti in poskušal ljudem približati lepote narave in pomen naravoslovja za človeško prihodnost. Pogosto je bil tudi gost  Rada 94, in kljub temu, da Postojna ne leži na najbolj ogroženem potresnem območju, je rad poudaril, da vendar leži na področju, kjer potresi so bili, so in bodo, zato je treba biti nanje pripravljen. Vedno znova je ponavljal, da tehnologija, pa naj bo še tako dobra, narave ne bo nikoli premagala, pomembno pa je, da se človek prilagaja zakonom narave in jih ne poskuša za vsako ceno izigrati. Zato je bilo zanj proučevanje potresov povezano predvsem z enim izzivom: določiti potresno ogrožena področja, da lahko načrtujemo potresno varno gradnjo. V prvi vrsti za zaščito človeških življenj in varstvo pred posledicami potresov. V tej skrbi si je nenehno prizadeval za ozaveščanje najširše javnosti o pomenu seizmologije za večjo varnost in blaginjo.