Z razbijanjem stereotipov do bolj enakopravne družbe

Vpliv spolnih stereotipov presega okvirje vsakodnevnih interakcij in sega globoko v področje duševnega zdravja, samopodobe in življenjskih odločitev posameznikov. V Postojni je v okviru evropskega projekta Femact-Cities potekala prva pilotna delavnica, ki je zaposlenim na občinski upravi ponudila prostor za razpravo o stereotipih in usklajevanju poklicnega ter zasebnega življenja.  

Enakost med spoloma je ključni temelj pravične in vključujoče družbe. Kljub napredku, zakoreninjeni spolni stereotipi še vedno vplivajo na karierne priložnosti, družinske odnose in širšo družbeno dinamiko. Na delavnici, organizirani v okviru projekta Femact-Cities, so se zaposleni na občinski upravi v Postojni posvetili vprašanjem, kako spolni stereotipi oblikujejo našo kulturo in vplivajo na vsakodnevne odločitve.

Iskanje ravnovesja

Udeleženci delavnice so raziskovali vpliv stereotipov na razporeditev družinskih in poklicnih odgovornosti: od bremen neplačanega gospodinjskega dela, ki jih pogosteje nosijo ženske, do družbenih pričakovanj, da morajo matere dati prednost družini pred delom, moški pa prevzeti vlogo glavnega preskrbovalca. Posebno pozornost so namenili nevidnim obremenitvam žensk, kot so gospodinjska in skrbstvena dela (tj. zagotavljanje nege in pomoči družinskim članom ali prijateljem brez denarnega nadomestila), ter vplivu pandemije COVID-19, ki je še poglobila te neenakosti.

Razprave so bile usmerjene v iskanje ukrepov, ki bi jih lahko izvajali delodajalci za ustvarjanje bolj enakopravnih delovnih mest in družbe. Pri tem so se osredotočili predvsem na usklajevanje zasebnega in službenega življenja. Predlogi so vključevali prožne delovne pogoje, dodatne dneve dopusta za boljšo vključenost moških v vzgojo otrok ter možnost pomoči pri vzgoji oz. varstvu otrok.

Družba oblikuje naše odnose s sabo in drugimi

Gostujoči predavatelj je bil Aljoša Bagola, priznani kreativni direktor in priljubljeni svetovalec na področju kreativnosti ter duševnega zdravja, ki je Slovenijo navdušil s knjigo Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. V predavanju z naslovom »Kako biti v redu« je delil osebno izkušnjo izgorelosti ter opozoril na nevarnosti nerealnih družbenih in lastnih pričakovanj.

Poudaril je potrebo po omejevanju razpoložljivosti, saj nas sodobna digitalna doba pogosto sili, da smo ves čas vsem dosegljivi. Izpostavil je pritisk, ki ga digitalizacija in družbena omrežja povzročajo pri mladih, zlasti v povezavi z njihovo samopodobo in nerealnimi pričakovanji, da morajo biti ves čas srečni. Delil je nasvete, kako se soočiti z družbenimi in lastnimi pričakovanji ter jih postaviti v realne okvirje. Poudaril je, da ključno vlogo igra zavedanje, da niso vsa pričakovanja dosegljiva. Zadovoljstvo je rezultat razlike med pričakovanji in resničnostjo.  Z uravnavanjem pričakovanj lahko začnemo živeti bolj zadovoljno, svobodno in izpolnjeno življenje, saj nas preneha omejevati stalni občutek, da moramo ustrezati idealom, ki jih narekuje okolje ali digitalni svet.

Pot do trajnih sprememb

Projekt Femact-Cities prinaša tako razprave, kot tudi konkretne rešitve, ki spodbujajo enakost med spoloma. S pomočjo delavnic, predavanj in aktivnega sodelovanja strokovnjakov se osredotoča na ozaveščanje in iskanje rešitev za premagovanje neenakosti, ki izhajajo iz globoko zakoreninjenih stereotipov. Cilj projekta je ustvariti okolje, kjer bodo vsi posamezniki – ne glede na spol – imeli enake priložnosti za osebno in poklicno uresničitev.

Enakost med spoloma je tako cilj, kot tudi proces, ki zahteva dolgotrajno in skupno prizadevanje. S koraki, kot jih uvaja projekt Femact-Cities, se v občini Postojna postopoma gradi družbo, v kateri so vsi spoštovani, cenjeni in enakovredno vključeni.

Projekt Femact-Cities se izvaja v okviru programa URBACT IV in je sofinanciran s strani Evropske unije.