Prepihova tema meseca: Izzivi lokalne preskrbe

 

Ponudba v Postojni, kjer dobiš (skoraj) vse, je hkrati tako omejena, da zahtevnejši in premožnejši kupci (ter tam zaposleni) vse, razen hrane, kupujejo v Ljubljani, Kopru ali  v Trstu.

Ponudbo nakupovalnih centrov Supernova, Spar, Lidl, Hofer, Eurospin in Tuš, ki pokrivajo večino vsakodnevnih potreb prebivalcev Postojne in okoliških naselij, dopolnjujejo manjše trgovine z različnimi vrstami blaga. Čeprav jih je veliko manj kot pred leti, nekatere še vedno vztrajajo v središču mesta, kjer že desetletja obratuje tudi edina preživela med majhnimi  samopostrežnimi trgovinami – Mercatorjev Market.

Dolgoletno tradicijo imajo še Urarstvo Marinšek, Optika Nadoh, Kmečka mesnica, Agrotrgovina, Sadje in zelenjava Erika ter trgovine Pelikan, Lisca in Sanpaulija, na Tržaški cesti pa poleg dveh pekarn, manjše trgovine s tehničnim blagom, trgovine s šiviljskimi pripomočki in kolesarske trgovine najdemo tudi več frizerskih salonov ter masažnega in kozmetičnega. Kljub vsemu pa vse več zapuščenih pritličnih prostorov priča o izumiranju trgovske in gostinske ponudbe v centru.

V zadnjih mesecih je vrata v Postojni zaprlo še nekaj drugih trgovin in cvetličarna, med njimi tudi Mercator Tehnika v trgovskem centru Supernova/Mercator. S tem je nastala po mnenju predsednice sveta Krajevne skupnosti (KS) Postojna Magde Marinšek velika vrzel na področju ponudbe tehničnega blaga. Po njenih opažanjih se sicer v zadnjem desetletju razpoložljivost ponudbe v Postojni ni dosti spremenila oziroma popravila.

 

 

 

Ali bo v izpraznjenih prostorih Mercator Tehnike kmalu na voljo trgovina s podobnim blagom, nam v podjetju Supernova niso povedali. Po njihovih besedah pa je zanimanje za najem prostorov precejšnje. »Trenutno smo v aktivnih pogajanjih s potencialnimi najemniki.  Zanimanje odraža atraktivnost naše lokacije. Nove najemnike bomo javnosti predstavili pravočasno,« so odgovorili iz Supernove in dodali, da načrtujejo dodatne izboljšave in novosti, ki bodo še povečale privlačnost nakupovalnega centra. Ko bodo načrti dokončno potrjeni, bodo podrobnosti delili tudi z javnostjo.

 

 

 

Občani v Postojni že leta pogrešajo specializirane  trgovine, kot sta na primer Obi ali Merkur. Dobrodošli bi bili tudi lokali s servisnimi storitvami za gospodinjske in TV aparate, pralne stroje in kmetijsko  mehanizacijo. Sicer pa sta trgovska in storitvena ponudba vse prej kot skromni,  saj je v mestu nekaj cenovno raznolikih trgovin s čevlji in oblačili ter izdelki za dom, več pekarn in papirnic, avto trgovin, trgovin s športnimi potrebščinami in medicinskimi pripomočki, ne manjkajo niti drogerija, cvetličarna in vrtnarija, zlatarna, salon keramike, trgovina za živali, trgovina s pohištvom, trgovina z zdravo hrano, računalniška, elektro- in kitajska trgovina; imamo celo trgovino z lovsko in ribolovno opremo ter trgovino z orožjem in strelivom. Med storitvenimi dejavnostmi prednjačijo frizerski, kozmetični, terapevtski in masažni saloni, na voljo je več turističnih agencij, optik in avtomehaničnih delavnic oziroma servisov, sta dve lekarni in dva vulkanizerja pa tudi čevljarska delavnica. Kavarne in gostilne najdemo na vsakem vogalu, pritoževati se ne morejo niti ljubitelji slaščic ali hitre prehrane.

Nekaj nezadovoljstva med občani je zaradi delovnega časa bank in pošte pa tudi na račun dokaj neenakomerno razporejenih bankomatov. Čeprav je KS Postojna na to opozarjala že pred leti, doslej še ni uspela doseči namestitve bankomatov ob trgovinah Lidl, Eurospin ali/in Hofer.

Vasi v KS Postojna – Veliki Otok, Stara vas, Zalog in Zagon – nimajo trgovin, ki bi bile dobrodošle zlasti za starejše krajane, zato večino življenjskih potrebščin nabavijo v mestu ali kje drugje.

 

 

 

Tudi prebivalci Koč, Žej in Prestranka se ob večjih nakupih odpravijo v Postojno, vsakodnevne  pa številni opravijo kar v trgovini Kea na Prestranku. Kot je pokazala aktualna Facebook anketa, krajani pogrešajo pestrejšo ponudbo in boljšo zalogo nekaterih izdelkov, pritožujejo se tudi nad višjimi cenami ter slabšo kakovostjo sadja in zelenjave. Po besedah predsednika KS Prestranek Martina Lenarčiča kupovanje domačih pridelkov na kmetijah ni vsakdanja praksa, zato si krajani želijo tržnice z lokalnimi prehranskimi izdelki, pogrešajo pa tudi mesnico, pekarno, picerijo in restavracijo. Vasi občasno sicer obiščeta ribarnica in pekarna.

Na Prestranku pozdravljajo nedavno vrnitev pošte v nekdanje prostore, moti pa jih skrajšan urnik poslovanja, ki močno omejuje dostopnost storitev. V drugem največjem kraju postojnske občine imajo tudi zdravstveno ambulanto in lekarno, na bencinskem servisu ob glavni cesti Postojna–Pivka je na voljo še bankomat.

Starejši in mladi brez vozniških dovoljenj so omejeni le na ponudbo na Prestranku, zato bi si želeli tudi boljših povezav javnega prevoza do mestnih središč, je želje krajanov strnil Lenarčič.

 

 

 

Kot ugotavlja predsednik KS Razdrto Boštjan Blažek, krajani Razdrtega kupujejo živila tako v bližnjih trgovinah v Hruševju in Senožečah kot tudi v trgovskih centrih v Postojni. Trgovina je vrata zaprla leta 2016, potujoči trgovina in ribarnica naselja žal ne obiskujeta več, pa tudi možnosti za nakup domačih pridelkov pri kmetih so po Blažkovih navedbah majhne.

»Seveda pogrešamo lokalno, domačo trgovino z živili. V naši KS je veliko upokojencev, kar nekaj jih je tudi nemobilnih, in bi jim taka trgovina prišla prav,« je prepričan. Ostali prebivalci z avtomobili se po njegovem mnenju znajdejo, zato jim težav ne predstavlja niti opravljanje poštnih in bančnih storitev. Najbližja bankomat in bencinski servis sta Senožečah, pošta pa je v Hruševju.

 

 

 

Čeprav v Hruševju obratuje ena redkih vaških trgovin v občini, vse več krajanov hodi po nakupih čez mejo, v Italijo, kjer enkrat mesečno naredijo večjo »špežo«, sicer pa se oskrbujejo v Postojni, opaža predsednik KS Hruševje Tomaž Curk. Nekaj zelenjave in povrtnin sicer lahko  kupijo pri kmetih, poleti jih obiščejo pridelovalci sadja z Vipavskega, Goriškega ali z Obale, a je ponudba precej odvisna od sezone in letine. Zato v vaseh predvsem v zimskem času pogrešajo ponudnike zelenjave.

Po Curkovi oceni krajani v Hruševju, Slavinjah in na Velikih Brdih večjih težav s preskrbo nimajo, v bolj oddaljenih vaseh – Rakuliku, Sajevčah in Malih Brdih, pa ta predstavlja predvsem za starejše, nemobilne občane brez (bližine) svojcev pogosto  nepremostljiv izziv. 

V trgovini v Hruševju je sicer mogoče opraviti tudi poštne storitve in dvigniti gotovino, po gorivo pa se je treba zapeljati do Postojne ali Senožeč.

Mercatorjevo franšizno trgovino v Hruševju že več kot 20 let vodi Silvo Žigon, ki je bil primoran podobno trgovino na Razdrtem zaradi zmanjšanja prometa leta 2016 zapreti. »Ljudje šele takrat, ko se neka trgovina zapre, cenijo njeno vrednost,« ugotavlja trgovec s še tremi zaposlenimi in spomni, da je vodenje takšnega lokala logistično in stroškovno zelo zahtevno.

»Smo trgovina predvsem za manjše, vsakodnevne nakupe, saj velike ljudje opravijo drugje. Zato smo se osredotočili predvsem na svež program: kruh, meso, mleko in mlečne izdelke ter sadje in zelenjavo,« dodaja Žigon. Trgovina je tudi ena redkih v Sloveniji, ki deluje sedem dni na teden, tudi ob nedeljah, ko strankam postrežejo družinski člani. Takrat jih obišče tudi precej Postojnčanov.

 

 

 

Tudi prebivalci KS Landol se po večjih nakupih največkrat odpravijo v Postojno, manjšo »špežo« pa lahko nabavijo v trgovini v Bukovju. Kot pravi predsednik KS Vojko Zalar, pripeljeta v vas občasno tudi pekarna in ribarnica; mleko, jogurte, sire in marmelade pa dobijo v domači sirarni Mema. Bankomata v bližini ni, zato ljudje za uslugo pogosto prosijo poštarje, še opaža Zalar.

»Mislim, da večjih težav ni, ker se ljudje večinoma poslužujejo prednosti mesta. Za starejše pa poskrbijo mlajši, ki so v službah v mestih,« dodaja. Vseeno meni, da bi prav prišla vaška trgovina ali večja potujoča trgovina s pestrejšim izborom izdelkov, vaščanom pa bi življenje olajšal tudi poštni paketomat.

 

 

 

»V naši krajevni skupnosti smo že vrsto let brez trgovine in gostilne, zato se večina krajanov oskrbuje v Postojni ali drugih mestih, kamor hodijo v službo,« pravi predsednik KS Studeno Norman Muha. Tudi v Studenem, Strmci in Lohači se občasno ustavita pekarna in ribarnica, za nakupovanje domačih pridelkov na kmetijah pa večjega zanimanja med vaščani ni. »Vse storitve so najbliže v Postojni,« še dodaja Muha. Ob tem pohvali Občino Postojna in njeno sodelovanje s Sopotniki, kar starejšim občanom omogoča brezplačne prevoze do mesta.

 

 

Prebivalci Grobišč, Matenje vasi in Rakitnika lahko osnovne potrebščine nakupijo v njim najbližji trgovini na Prestranku, večjo izbiro pa jim seveda ponujajo trgovski centri v nekoliko bolj oddaljeni Postojni ali drugem kraju zaposlitve. Ker se potujoča pekarna in ribarnica  ustavljata samo v enem delu vasi, ju marsikdo od vaščanov žal zgreši, opaža predsednica KS Štivan Jana Gorjanc.

Nakup določenih živil pri pridelovalcih je mogoč po dogovoru, podatkov o tem, koliko prebivalci uporabljajo te možnosti, pa Gorjančeva nima. »Marsikdo ima tudi lasten vrt ali njivo vsaj za minimalno oziroma osnovno samooskrbo z zelenjavo,« še dodaja.

Tudi krajane KS Štivan veseli, da Pošta na Prestranku ponovno deluje kot samostojna enota, in ne več kot pogodbena pošta na bencinskem servisu, kjer je sicer na voljo tudi bankomat.

 

 

 

Prebivalci KS Planina za večje nakupe obiskujejo poleg Postojne tudi trgovske centre v Logatcu in Ljubljani, osnovna živila in druge potrebščine pa dobijo v dobro založeni Mlinotestovi trgovini v Planini, ki je tudi pogodbeni partner Pošte Slovenija. Veliko krajanov kupuje meso in mesne izdelke na Kmetiji Zajc MPT, potujoče pekarne in ribarnice pa v Planino že kar nekaj časa ni več, pravi predsednica Mirjam Žnidaršič.

Bankomata kljub prizadevanjem KS v Planini še vedno nimajo, zato se morajo krajani tako za njegove kot za ostale bančne storitve zapeljati do Postojne, Logatca ali Cerknice. Prav tako so najbližji bencinski servisi v Postojni, Logatcu in na Rakeku. Žnidaršičeva je prepričana, da bi krajanom tudi možnost preskrbe močno olajšale brezplačne avtobusne povezave občinskega mestnega avtobusa Furman na relaciji Planina–Postojna.

 

 

 

V KS Bukovje se lahko pohvalijo z več kot sedem desetletij delujočo trgovino, ki jo zadnja leta upravlja vipavska Fama. Tudi (predvsem) starejši vaščani Belskega, Gorenj in Predjame se občasno ustavijo v njej, sicer pa večinoma nakupujejo v Postojni. Predsednik KS Zdravko Širca se nad možnostmi preskrbe na podeželju ne pritožuje, saj je mesto, kot pravi, dovolj blizu.

V Slavini na dosegu roke samo osnovno

Tudi v Slavini nimajo trgovine, kaj šele bankomata ali pošte. Ta obratuje na Prestranku, a ima, tudi po mnenju predsednika KS Tadeja Smrdela, neprimeren urnik. Krajani pogosto napolnijo hladilnike z obiskom trgovine na Prestranku ali nakupom v potujoči pekarni, saj  dobijo pri njih tudi mleko in druga osnovna živila. Pri nekaterih kmetih in čebelarjih pa je mogoče kupiti  mesnine, med in druge domače pridelke. Na tak način se oskrbujejo zlasti starejši krajani, ki jim pri nakupih pomagajo še sorodniki. Nekoliko lažje je za mlajše, ki se vozijo na delo in so nasploh bolj mobilni, ugotavlja Smrdel.