Prepihova tema meseca: Varni pred požarom?

Prepihova rubrika: Tema meseca 

Varni pred požarom?

besedilo: Mateja Jordan

fotografije: PGD Postojna

Požarna varnost je v novih stavbah že dolgo ključni standard, saj so od leta 2005 vsi objekti opremljeni s požarnimi alarmi in sistemi za gašenje. Številne starejše stavbe, tudi v naši občini, pa nimajo sodobnih sistemov požarne zaščite. Preverili smo, kako so pred požarom zaščitene nekatere javne ustanove in namestitveni objekti, še posebej tisti, kjer so ljudje zaradi starosti, zmanjšane mobilnosti in morebitnih zdravstvenih težav v primeru požara še ranljivejši.

Požarno varnost v Sloveniji ureja Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz), ki določa pravila za preprečevanje požarov, organizacijo gasilstva in ukrepe v primeru nesreč. Zakon poudarja pomen preventive, izobraževanja in nadzora ter predvideva sankcije za kršitve požarnih predpisov. Lastnikom objektov nalaga obveznosti, kot sta namestitev ustreznih gasilnih sistemov in ureditev evakuacijskih poti. Določa tudi dolžnosti podjetij, ki morajo usposobiti zaposlene in pripraviti požarne načrte.

Letošnje požare preiskujejo kriminalisti

Policijska postaja Postojna je lani obravnavala štiri požare. Leta 2023 so zabeležili enega, v letih 2022 in 2021 devet, leta 2020 pa štirinajst. V prvih treh mesecih letošnjega leta so policisti obravnavali že tri požare, katerih preiskava še poteka. Najobsežnejši je bil na stanovanjski hiši v Belskem, ki ga kriminalisti preiskujejo kot kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Preiskujejo tudi požara v bloku na Kolodvorski ulici in v hotelu v Zalogu. Vse preiskave lanskih požarov so zaključene – v dveh primerih je šlo za nezakonito kurjenje odpadkov.

Požarna varnost v (javnih) stavbah

V primeru požara so za gašenje in reševanje pristojne gasilske enote – tako poklicne kot prostovoljne. Požari, ki izbruhnejo ponoči, imajo pogosto najhujše posledice, saj jih stanovalci zaznajo prepozno, ogenj pa se lahko že močno razširi,  je opozoril poveljnik PGD Postojna Rok Muhič. Naprave, kot so javljalniki požara, zato bistveno skrajšajo čas detekcije požara, olajšajo gašenje in zmanjšajo škodo.

Gasilci vedno bolj poudarjajo preventivo, zato redno sodelujejo pri evakuacijskih vajah v šolah, podjetjih in drugih institucijah. Ob večjih novogradnjah pogosto izvedejo vaje, kar omogoči boljše spoznavanje objektov in pripravo na intervencije, hkrati pa usposobijo zaposlene in stanovalce. Pogosto izvajajo tudi simulacije gašenja začetnih požarov. Muhič poudarja, da bi z vlaganjem v preventivne ukrepe, kot so stabilni sistemi za gašenje in sodobne detekcijske naprave, lahko preprečili večje katastrofe.

Izzivi požarne varnosti v starejših objektih

V Postojni imamo dva domova za upokojence, bolnišnico, dijaški dom in več hotelov, kjer je tveganje ob morebitnih nočnih požarih največje. Številni objekti so zgrajeni po zastarelih standardih, ugotavljajo gasilci in menijo, da bi varnost lahko kljub temu marsikje brez večjih investicij  izboljšali – na primer z nakupom detektorjev dima ali ogljikovega monoksida.

Problematični so tudi starejše poslovne stavbe in nekdanji industrijski objekti. V njih so se  zamenjali številni lastniki, nekateri so objekte prezidali, porušili požarne stene in tako poslabšali požarno varnost, opozarja Muhič. Precejšnje tveganje predstavljajo tudi visoke stanovanjske stavbe, kjer so evakuacijske poti pogosto ovirane.

Nevarnost zaprtih evakuacijskih poti

Kako hitro lahko požar ogrozi celoten objekt, je pokazal nedavni na Kolodvorski ulici v Postojni: v predprostoru bloka je zagorela sedežna garnitura, kar je blokiralo edino evakuacijsko pot za stanovalce. Gasilci tudi sicer opažajo, da se v blokih kopiči krama, ki povečuje požarno tveganje in ovira evakuacijo. Pri požaru se dvigal ne sme uporabljati, kar je še posebej problematično v petnadstropnih blokih, kjer je treba stanovalce evakuirati po stopnišču. Redno vzdrževanje in preverjanje evakuacijskih poti je zato nujno, poudarja Muhič.

Opozarja še na večje požarno tveganje zaradi različnih baterijskih naprav in vozil, in priporoča, da se polnijo pod nadzorom. Pomembno je tudi pravilno in redno odstranjevanje baterij, saj njihovo kopičenje povečuje nevarnost spontanega vžiga.

Izkušnje, izzivi in ukrepi za boljšo zaščito

Dijaški dom SGLZŠ, zgrajen leta 1982, je opremljen v skladu s takratnimi predpisi  s hidrantnim omrežjem, gasilnimi aparati, zasilno razsvetljavo, požarnim načrtom in evakuacijskimi potmi. V domu posodabljajo varnostne ukrepe, odpravljajo pomanjkljivosti in zagotavljajo skladnost s sodobnimi standardi požarne varnosti, zatrjuje ravnatelj SGLZŠ Miha Uhelj. Dodatno varnost zagotavlja video nadzor, ki receptorju omogoča spremljanje dogajanja v objektu.

Pristojno ministrstvo je po požaru v Ljubljani vsem dijaškim domovom naložilo revizijo požarnih načrtov in ukrepov, zato so v Postojni naročili študijo požarne varnosti, ki bo določila potrebne izboljšave in predvidela možnosti financiranja. Uhelj predvideva, da bo treba urediti požarno centralo in požarni alarm, vzpostaviti požarne sektorje, vgraditi javljalnike dima v sobe in prej ali slej postaviti tudi požarne stopnice. Trenutno že obnavljajo fasado, ki bo za višjo požarno odpornost stavbe izolirana s kameno volno.

Kot pove ravnatelj, biva v objektu med šolskim letom od 140 do 160 dijakov in študentov,  občasno še turisti. Tudi poleti, ko se dom preuredi v hostel, število gostov redko preseže 200 oseb. Poučna izkušnja je bil lanski dogodek, ko je med poletnim košarkarskim taborom prenočevalo v domu okoli 200 športnikov, pravi Uhelj. Lažni alarm je sprožil koordinator, ki je zaradi dima iz dimnika domneval, da je na podstrešju izbruhnil požar, zato je skupaj z receptorko izvedel evakuacijo. Gasilci in policija so ugotovili, da nevarnosti ni bilo, situacija  pa je pokazala dobro usposobljenost osebja in stanovalcev, saj je bila stavba izpraznjena v manj kot 10 minutah. V okviru izboljšav v Dijaškem domu načrtujejo tudi nočno evakuacijsko vajo, ki bo razkrila praktične izzive in možne izboljšave v organizaciji evakuacije. 

Kako varen pred požarom je Dom upokojencev?

V zadnjih letih je požarni inšpektor večkrat pozval pristojne v Domu upokojencev k izboljšanju požarne varnosti, je povedala direktorica Nastja Belcer Premrl. Zato so v vseh nadstropjih in oddelkih namestili požarna vrata. Požarni inšpektor redno preverja stanje, osebje in stanovalci pa se usposabljajo za pravilno ukrepanje ob požaru.

Stavba, stara skoraj pol stoletja, nima požarnih stopnic, vendar so vse sobe opremljene z javljalniki dima. »Ti se pogosto sprožijo in aktivirajo varnostno službo, saj nekateri stanovalci kljub prepovedi kadijo v sobah,« pravi direktorica.

Največji izziv v primeru požara bi bila evakuacija nepokretnih stanovalcev, saj bi jih bilo treba prenašati iz stavbe ročno. To bi bilo izjemno zahtevno, zlasti ob morebitni paniki. Direktorica zato upa, da take situacije ne bodo nikoli doživeli, saj se v praksi kljub dobrim načrtom na papirju lahko stvari zapletejo.

Skrb za varnost mamic in novorojenčkov

V Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna je požarna varnost skrbno načrtovana in urejena v skladu z zakonodajo, saj so mamice in novorojenčki zaradi omejene mobilnosti in posebnih potreb v primeru požara med najranljivejšimi skupinami. Bolnišnica je razdeljena na požarne sektorje in opremljena s požarnimi vrati. V načrtu evakuacije so natančno opredeljeni postopki za premestitev bolnic, porodnic in novorojenčkov na varno, osebje pa je usposobljeno za hitro in učinkovito ukrepanje v kriznih situacijah.

V bolnišnici izvajajo vsako leto vaje za evakuacijo, pri čemer preverjajo pripravljenost zaposlenih in delovanje varnostnih sistemov. S tem zagotavljajo, da je osebje ustrezno usposobljeno za hitro in učinkovito ukrepanje ter da so vsi varnostni ukrepi v optimalnem stanju. Kot je povedala v. d. direktorice Marjeta Stegel Bizjak, nenehno spremljajo najnovejše varnostne standarde in nadgrajujejo protokole za najvišjo možno raven zaščite za vse, ki bivajo in delajo v ustanovi.

Požarna varnost na šolah

Na Šolskem centru Postojna imajo vgrajen sistem za zgodnje odkrivanje in javljanje požara, ki ga redno vzdržujejo, pravi ravnateljica Helena Posega Dolenc. Izvajajo četrtletne preglede in funkcionalne preizkuse javljalnikov, januarja pa je brezhibno delovanje sistema potrdil tudi zunanji preglednik. Načrt evakuacije je jasno označen na vidnih mestih po šoli, kjer so nameščeni tudi gasilni aparati. Predvidene so evakuacijske poti po posameznih nadstropjih in traktih, šola pa je opremljena tudi s požarnimi vrati.

Za učinkovito požarno varnost je ključno nenehno spremljanje, dopolnjevanje in usposabljanje vseh vključenih, zato enkrat letno izvedejo evakuacijo, še pravi ravnateljica ŠC Postojna.

Tudi na Osnovni šoli Prestranek skrbijo za požarno varnost v skladu s predpisi. Kot je povedala ravnateljica Mojca Klinec, so leta 2023 dodatno izboljšali varnost z namestitvijo novih požarnih vrat pri telovadnici. Vsi zaposleni so ob nastopu dela v šoli ali vrtcu seznanjeni s požarnim redom, v marcu pa je večina opravila tudi izpit iz varstva pri delu in požarnega varstva.

»Januarja smo na šoli izvedli pregled strojev, športne opreme, meritve osvetljenosti ter kontrolni pregled prostorov in aktivne požarne zaščite, s čimer zagotavljamo varno in urejeno delovno okolje,« je pojasnila ravnateljica.

Evakuacijske vaje kot učna priložnost

Za požarno varnost v Vrtcu Postojna skrbi zunanji izvajalec, ki redno pregleduje požarne alarme, javljalnike dima in gasilne aparate ter vodi potrebno dokumentacijo. Zaposleni se redno izobražujejo, v vrtcu pa imajo tudi skupino prvih posredovalcev ob požaru, je povedala ravnateljica Elizabeta Zgonc.

Evakuacijske vaje izvajajo v vseh enotah in poskrbijo, da ob tem otroci spoznavajo delo gasilcev in reševalcev ter se na praktičen način poučijo o požarni varnosti. Največji izziv predstavlja evakuacija v enoti Pastirček, kjer so v varstvu najmlajši otroci, pravi Zgončeva. Na jasličnih oddelkih pomaga pri evakuaciji tudi tehnično osebje, ki tako natančno spozna poti umika in protokole v primeru nevarnosti.

Prvo evakuacijsko vajo so imeli lani jeseni tudi v stavbi novega vrtca, ki je sicer zgrajen po sodobnih protipožarnih standardih. Po besedah ravnateljice so ugotovili določene pomanjkljivosti pri požarnih vratih in jih kasneje odpravili. V naslednjih letih bodo v sodelovanju z Občino uredili tudi dodatne požarne stopnice v enoti Zmajček na Gregorčičevem drevoredu.

Hotel Jama prenovljen skladno s standardi

V družbi Postojnska jama, ki upravlja tudi največji postojnski namestitveni objekt, hotel Jama s 156 sobami, sledijo vsem zakonskim zahtevam in notranjim standardom. »Naši objekti so sodobni, v celoti prenovljeni v skladu s pozitivno zakonodajo s področja požarne varnosti. Ker pa nesreča nikoli ne počiva, previdnost in redni pregledi niso nikoli odveč,« poudarja predsednik uprave družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. Kot dodaja, v zadnjih petnajstih letih niso imeli nobenega požara, ne na objektih ne v Postojnski jami.

Inšpektor opozarja

V javnih stavbah na Postojnskem so dokumenti, kot so požarni red, načrt evakuacije in požarni načrt, večinoma izdelani, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pa nepravilnosti zaznava pri usposabljanju zaposlenih. Novi delavci pogosto niso takoj usposobljeni za varstvo pred požarom, poleg tega ni vedno dovolj usposobljenih oseb za začetno gašenje in evakuacijo, še posebej v primeru odsotnosti imenovanih oseb, pojasnjuje mag. Romana Lah. Nekaj je bilo tudi nepravilnosti pri izvedbi letnega praktičnega usposabljanja za evakuacijo. Ob pregledu objektov in požarne opreme ugotavljajo probleme, kot so blokirane evakuacijske poti in izhodi za evakuacijo pa tudi nepravilnosti pri vzdrževanju požarne opreme. Ob ugotovljenih nepravilnostih zavezancem določijo rok za njihovo odpravo.

»Lastniki objektov in uporabniki moramo razumeti, da vsak v okviru svojih nalog in pristojnosti prispeva k boljši požarni varnosti. Pomembno je, da se ukrepi, ki so zapisani, dejansko izvajajo in spoštujejo,« je poudarila inšpektorica.