S Prepihom na sprehod: Malnarska krožna pot

Prepihova rubrika: Gremo na sprehod

Malnarska krožna pot

Delček Postojnskega prepiha bomo v novi rubriki Gremo na sprehod namenili idejam za nezahtevne sprehode po lokalnih kotičkih. Nemalo jih je v naši občini – odmaknjenih, zanimivih, čarobnih: kjer najdemo mir in zgodbe; kjer vsakič znova spoznamo, da ni potrebno posebej daleč od doma za čudovit izlet. Včasih nas mora kdo samo spomniti nanje in usmeriti naš korak. Prvi sprehod začenjamo na skrajnem jugu občine. Ko se zima prevesi v pomlad in je narava obdarjena z deževjem, je najlepši čas za obisk mlinov. Štiri žejske na Pivki lahko obidemo v eni uri hoda, ki nas obogati s čudovitimi prizori naravne in kulturne dediščine.

Najbolj pripravno izhodišče je cerkev sv. Jurija v Žejah, od koder sledimo makadamski cesti, ki nas lahkih nog vodi rahlo navzdol proti strugi Pivke. Malo pred strugo zavijemo levo na kolovoz, saj cesta zabrede naravnost v reko. Prav kmalu na desni zagledamo Tišlerjev maln – največjega od štirih, ki jih bomo obiskali na poti. Tišlerjev maln na tej točki občudujemo z nasprotne strani reke, saj nas bo pot v krogu vrnila nazaj k njemu.

Odpravimo se kar naravnost naprej po poti in čez dobrih 300 metrov na desni vidimo Čadežev maln, enega najbolj ohranjenih mlinov na Pivki. Če je vodostaj nizek, lahko od tu nadaljujemo naravnost naprej po kolovozu ob strugi, a po najlepše razglede se raje odpravimo čez malnarski hrib. Nasproti Čadeževega mlina se po nekaj metrih (ko pot preide iz travnate v makadamsko) odcepimo levo po klancu navzgor in po kratkem vzponu dosežemo vrh malnarskega hriba. Nato hodimo vseskozi ob desnem robu, kot bi želeli imeti reko Pivko ves čas na dosegu desne roke. Sledimo strugi pod nami, hodimo v nasprotni smeri urinega kazalca, ko se nam na skrajno južnem robu malnarskega hriba odpre čudovit pogled na sotočje reke Pivke in njenega pritoka Zvirka. Nadaljujemo naprej po travniku na  robu malnarskega hriba in vseskozi pazimo, da imamo strugo v vidnem polju na svoji desni (pot se tukaj včasih izgubi). Začnemo se spuščati in kmalu pridemo na kolovoz, ki je spet deloma makadamski. Sledimo mu do konca – do ravnice (ob deževju je poplavljena) in tam zavijemo desno na stezo, ki nas vodi do Ambrožičevega mlina na Zvirku. Ta je v opisanem krogu edini, ki ni na reki Pivki. Od njega sta ostala le jez in kamnita brv. Previdno jo prečkamo, nato pa si korak oddahne na kamnitem mostu, pod katerim teče Zvirk.

Takoj za mostom na razcepu zavijemo desno proti Jerinovemu mlinu; pričaka nas že čez nekaj deset metrov. Mlin je vredno obiskati po deževnih obdobjih, ko so prizori z bučanjem vode posebej razkošni. V poletnem času, ko je struga prazna, dobimo o njem povsem drugačen vtis. Tudi tukaj nas pot vodi čez dva kamnita mostova, ki povezujeta nekdanjo žago z mlinom. V ruševinah mlina lahko naštejemo korita za pet mlinskih koles. Od ruševine Jerinovega mlina zavijemo desno na pot, ki nam kaže smer ven iz gozda na travnik, kjer se držimo rahlo desno. Hodimo nekaj 100 metrov ob robu gozda v smeri severa, ko spet najdemo viden kolovoz, ki prečka dovoz do stanovanjske hiše in nas pelje naravnost naprej po travniku vse do Tišlerjevega mlina. Ne opazimo ga takoj, skrit je v zavetju na naši desni, malo preden dosežemo strugo reke. Zavijemo desno k njemu in se naužijemo prizora, ki se zdi kot z razglednice.

Glavna ovira na tej mlinarski poti je dotrajan leseni most čez Pivko, ki je ob prisotnosti vode edina možna sklenitev krožne poti. Zato moramo že ob prvem pogledu na Tišlerjev mlin, ko ga po startu iz Žej uzremo z druge strani reke, presoditi, ali je vreden našega zaupanja. Če si ne želimo prečkati luknjastega mostiča, se raje obrnemo že pri Jerinovem mlinu in se vrnemo do Žej po isti poti. Poleti, ko reka Pivka presahne, pa se lahko na drugo stran sprehodimo kar po strugi. Ta sušna obdobja sicer niso najboljši čas za obisk mlinov. V najlepši luči jih vidimo ob visokih vodah, saj takrat mlini oživijo in nam umaknjeni v osami pripovedujejo svoje zgodbe izpred 100 in več let.

Besedilo in fotografija: Tjaša Blaško in Matej Škrlj.