Častni občan Občine Postojna: DANIJEL MISLEJ

 

 

Postojnčan Danijel Mislej - Miso je prepoznaven obraz naše občine že od rane mladosti. Neizbrisljive sledi je odtisnil v mladih letih kot športnik in predan tabornik. Vrednote in izkušnje taborništva so bile dragocena popotnica za kasnejše vodenje velike skupnosti učiteljev in dijakov, številčno večje od večine podjetij v našem prostoru.

Univerzitetni diplomirani inženir strojništva je bil najprej poldrugo leto zaposlen v gospodarstvu, v postojnskem podjetju Liv. Naključje ali spoznanje, da je njegovo poslanstvo v delu z mladimi, ga je hitro pritegnilo na tedanjo Srednjo naravoslovno-matematično in kovinarsko-strojno šolo Postojna. Na začetku šolskega leta 1982/83 je stopil pred dijake kot učitelj predmeta osnove tehnike in proizvodnje. Njegove izjemne sposobnosti za delo z ljudmi in vodenje so ga že po dveh letih poučevanja privedle na mesto ravnatelja šole. Takrat zagotovo ni niti pomislil, da bo ta izziv trajal polnih 20 let. V zgodovino šole, ki se je v obdobju njegovega vodenja kar trikrat preimenovala (1984 –  Srednja tehniško-naravoslovna šola Postojna, 1993 – Srednja šola Postojna, 2002 – Šolski center Postojna), se je zapisal kot ravnatelj, ki je vodil z osebnim zgledom preudarnosti, vključevanja, sodelovanja in spodbujanja odprtosti za nova znanja, pedagoški napredek in programske spremembe. V srcih svojih dijakov in sodelavcev je ostal zapisan kot izjemen pedagog in mentor, predvsem pa kot Človek z veliko začetnico, ki je s svojo empatično hudomušnostjo znal razelektriti še tako napeto vzdušje.

Na samem začetku je moral kot mlad ravnatelj vložiti veliko napora, da so družbeno odgovorna  lokalna podjetja priskočila na pomoč pri finančnem »pokritju« nove šolske stavbe na Špicah. Ta je bila sicer zgrajena in pripravljena, da sprejme prve dijake, v finančnem smislu pa še ni bila dokončana. Vodenje srednje šole je prevzel v času usmerjenega izobraževanja in se že kmalu srečal s prvo prenovo srednjega šolstva ter ponovno oživitvijo programa gimnazije. V vseh nadaljnjih letih je nenehno iskal možnosti za uvajanje in izvajanje novih programov ter širjenje in rast šole. Njegov zadnji ravnateljski mandat pa so zaznamovala prizadevanja za uvedbo Višje strokovne šole v Postojni. Ta je začela delovati v študijskem letu 2003/2004. Sodeloval je tudi pri vzpostavitvi  dislocirane enote gimnazije v Ilirski Bistrici, ki je prve dijake sprejela  v šolskem letu 2004/2005. Svojo poklicno pot je zaokrožil v razredu, med dijaki, še pred tem pa je kot direktor Šolskega centra poskrbel za naslednico, ki prav tako vodi šolo že polni dve desetletji.

Njegovo strokovno in pedagoško znanje ter izkušnje so bile cenjene in upoštevane tudi v različnih delovnih skupinah in komisijah, v katerih je sodeloval na državni ravni. Društvo ravnateljev je leta 2003 njegova prizadevanja nagradilo s priznanjem Primus.  Na najvišji ravni je bilo prepoznano tudi njegovo humanitarno delo, ki se je še posebej zrcalilo v šolskih letih 1993/94 do 1996/97, ko je na srednji šoli organiziral „begunsko šolo“ za otroke beguncev iz nekdanje skupne države. V letu 1994  je dobil naziv „Dobrotnik  leta“.

Ob svojem strokovnem pedagoškem in vodstvenem delu je bil vedno zgled aktivnega občana v lokalnem družbeno-političnem življenju. Več mandatov je bil občinski svetnik, en mandat tudi predsednik občinskega sveta. Tudi v lokalni skupnosti je vedno deloval v duhu sodelovanja, povezovanja, strpnosti in prizadevanj za iskanje ustreznih rešitev.

Danijel Mislej - Miso je v zborniku ob 50-letnici šole zapisal: »Če misliš na leto, posadi seme, če misliš na desetletje, posadi drevo, če misliš na stoletje, vzgoji človeka!“ S svojim večdesetletnim predanim delom je dokazal, da je vedno mislil na stoletje, zato je svoje življenjsko delo posvetil ljudem, zlasti mladim, ter vzgoji in izobraževanju. To je nedvomno največ, kar lahko dejaven občan prispeva za razvoj občine in širše skupnosti.