Prepih na obisku: Igor Marentič, Andrej Berginc in Andrej Poljšak
Prepihova rubrika: Na obisku
Igor Marentič, Andrej Berginc in Andrej Poljšak
Besedilo: Petra Trček
Občinski praznik je priložnost, da preverimo, kako se z vsakodnevnimi izzivi spopadajo na Občini. O aktualnih projektih in izzivih smo se pogovarjali z županom Igorjem Marentičem ter s podžupanoma – Andrejem Bergincem, ki je zadolžen za družbene dejavnosti in stanovanjske zadeve, in Andrejem Poljšakom, ki skrbi za sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in gospodarske zadeve.
Aprila se je za okoli štiri odstotke podražila omrežnina za pitno in odpadno vodo. Zakaj in zakaj prav zdaj?
Marentič: Zdaj zaradi tega, ker smo dobili uporabno dovoljenje za nov vodovod, ki smo ga zgradili v okviru projekta Čista Ljubljanica, in omrežje predali v upravljanje Kovodu. Z izgradnjo nove infrastrukture se je povišala amortizacija, ki smo jo dolžni zaračunati, in to vpliva na višino omrežnine. Da podražitev ne bi bila prehuda, jo občina sofinancira. Tako je prej povprečna štiričlanska družina, priključena na čistilno napravo, plačevala 55,44 evra, po novem pa plačuje 61,42 evra, če upoštevamo subvencijo.
Junija boste začeli zbirati predloge za participativni proračun za naslednji dve leti. Se je v štirih letih dobro prijel?
Poljšak: Vsako leto več občanov predlaga projekte in glasuje zanje. Projekti so vedno smelejši in prav tega si želimo. Gre za zelo pester nabor, zato njegovo bistvo res lahko spozna široka paleta občanov. Že ves čas zasledujemo dva cilja: vse izglasovane projekte moramo izvesti ne glede na ceno, vreme, izvajalce …, ljudi pa želimo vzpodbuditi k temu, da začnejo razmišljati in razpravljati o tem, kaj še potrebujejo v svojem kraju. Do zdaj smo izvedli vse projekte, razen dveh, ker se je zataknilo pri soglasju agrarne skupnosti. V naslednjih dveh letih bo na voljo 340.000 evrov. Aprila se je že sestala delovna skupina in pripravila časovnico, predloge bomo zbirali od junija do septembra.
Kot podžupan ste povezovalni člen med občino in krajevnimi skupnostmi. Kako zagotavljate sodelovanje?
Poljšak: Marca smo imeli skupaj s strokovnimi službami in predsedniki vseh 15 krajevnih skupnosti individualne sestanke, na katerih smo razpravljali o načrtih za letošnje leto: kakšni so njihovi in občinski načrti, govorili smo tudi o skupnih. Tako v krajevnih skupnostih vedo, kaj se bo dogajalo v njihovih krajih, katere so prioritete. Enkrat do dvakrat na leto imamo še skupen posvetovalni svet z vsemi predsedniki, saj morajo dati soglasje za investicije na njihovem območju, ki bremenijo občinski proračun.
Na občini imate kar nekaj velikih načrtov, nekatere že uresničujete. Za gradnjo športne dvorane pri SGLZŠ Postojna in komunalne infrastrukture v Planini se je občina morala zadolžiti.
Marentič: Sredstva potrebujemo za ureditev komunalne infrastrukture v Planini, kjer gradimo kanalizacijo in čistilno napravo. Zaradi nepovratnih sredstev Ekosklada, gre za 700.000 evrov, moramo dela zaključiti junija prihodnje leto. Zapleta se, ker še nimamo lokacije za čistilno napravo, saj ne dobimo potrebnih soglasij, a kljub temu ostajam optimist. Gradnja športne dvorane pa ni bila predvidena, saj smo čez noč dobili informacijo, da bi jo lahko sofinancirala država, zato smo se odločili za sofinancerski delež v višini 2,4 milijona. Dela naj bi bila zaključena 1. septembra, zaradi dobave opreme se bo odprtje zavleklo za kak mesec.
Berginc: Občina bo (so)lastnik dvorane, kar bo dobrodošlo za društva, da jo bodo lahko uporabljala. Vsako leto jih je namreč nekaj več.
Kako kaže novemu domu upokojencev, za katerega ste februarja z ministrstvom za solidarno prihodnost, ki ga bo gradilo, podpisali pismo o nameri?
Marentič: Lopato naj bi zakopali leta 2027. Občina bo zagotovila komunalno opremljeno zemljišče na Špicah pri Šolskem centru. Parcela ima 12.000 kvadratnih metrov, na dveh tretjinah bodo parkirna mesta. Dom bo imel dnevni center, pripravljamo pa še projekt za gradnjo 60 varovanih stanovanj, za katerega bodo zadnjo besedo dali občinski svetniki. Kaj bo v starem domu, še ne vemo; dogovarjamo se, da bi ga ministrstvo predalo občini, saj bi tam lahko na primer uredili stanovanja in center za nevladne organizacije. A mislim, da ga bomo le težko dobili, saj država ničesar ne da zastonj.
Gradnja šole s posebnimi potrebami pa je zašla na stranski tir.
Marentič: Šolski center žal ni dal soglasja za pridobitev državne parcele med centrom in zdravstvenim domom. Gradnja je torej za zdaj v zraku. Poleg tega bi morala šolo graditi država. Vrednost je namreč ocenjena na 9,2 milijona, ki jih občina nima. Če nam ne bodo pomagali, ne bomo zmogli. Za naslednji dve leti imamo sicer za te otroke dovolj prostora. V vrtec bo naslednje leto vpisanih sto otrok manj, in bi del šolarjev iz prve triade lahko preselili vanj.
Vpis v vrtec je torej manjši, kako pa je s kapacitetami v šolah?
Marentič: Vpis vsako leto raste, ker imamo pozitiven prirast občanov. Z OPPN-jem Špice smo zagotovili parcelo za osnovno šolo; ta naj bo v dobrem za prihodnje rodove, mi pa bomo zagotovili nekaj novih učilnic na obeh šolah v mestu. V prvem planu je prizidek Osnovne šole Prestranek, ki se ga bomo verjetno lotili že konec leta.
Kaj pa Kutinova hiša, jo boste končno le dali v uporabo?
Marentič: Sredstva za ureditev imamo zagotovljena po Dogovoru za razvoj regij, in sicer v okviru urejanja mrežnega inkubatorja Perspektiva, pri čemer bomo uredili še mansardo. V Kutinovi hiši bo v pritličju Tic Postojna, v prvem nadstropju prodajna galerija, nad njo pa bo imel delovne prostore inkubator, ki bo z objektom upravljal. Projekt naj bi zaključili v dveh letih.
Kateri OPPN je trenutno najaktualnejši?
Marentič: Zagotovo begunski center, stara vojašnica, kjer bi radi z državo uredili 75 občinskih stanovanj. Upoštevali smo vse smernice soglasodajalcev, a smo dobili negativno mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine. Sicer ni obvezujoče, a si želimo z njimi priti na čisto. Drugi OPPN-ji so na primer za Staro vas, kjer se bo na dveh območjih gradilo okoli 50 hiš, odprt je tisti za gradnjo hiš od Hruševja proti Sajevčam, še vedno je aktualen OPPN za območje Petrola, kjer bodo tudi parkirna mesta za nov trgovski center ob krožišču na Titovi cesti …
Omenili ste neprofitna stanovanja, ki jih nikoli ni dovolj. Kakšna je situacija?
Berginc: Na razpis se vsako leto javi okoli 90 družin, je pa pomembno, da ste na listi, če želite kandidirati. Občina ima okoli 175 stanovanj, kakih deset smo jih prodali, saj so bila stara sto in več let. Ljudi na njihovo željo ali našo pobudo preselimo v stanovanja na Kremenci. Moram povedati, da so bila stanovanja pred desetimi leti, ko sva z županom prišla na občino, stara 45, 50 let, zdaj so še starejša. Treba jih je obnavljati in so draga za vzdrževanje. Zato kakšnemu dolgoletnemu najemniku na njegovo pobudo stanovanje prodamo, denar pa porabimo za obnovo drugih. Občinska stanovanja pregledujemo enkrat na leto, saj želimo vedeti, kako najemniki skrbijo zanje. Nekoliko smo tudi zmanjšali »izgubo« sredstev pri najemninah. Če nekdo ne plača četrte najemnine, ukrepamo. Najprej se skušamo z najemnikom pogovoriti in skupaj najti rešitev, dajemo tudi opomine pred odpovedjo pogodbe, skrajni ukrep je odpoved pogodbe z izvršbo.
Občina si prizadeva za rast gospodarstva. Kako pomagate podjetnikom?
Poljšak: Sprejeli smo nov pravilnik o dodeljevanju finančnih vzpodbud za pospeševanje razvoja podjetništva in tudi turizma do konca leta 2030. Pripravljali smo ga leto in pol, imeli smo delavnice, sestanke z različnimi deležniki, usklajevali smo želje, hoteli vedeti, katere stvari želijo ljudje vključiti v pravilnik. Letos je na voljo 330.000 evrov; odločili smo se, da subvencioniramo deset različnih ukrepov, med njimi vzpodbujanje razvoja turistične infrastrukture, najemnine v inkubatorju in obresti podjetniških kreditov … Obenem je župan imenoval komisijo, ki bo pripravila smernice podjetništva. Radi bi opredelili prostor za novo industrijsko cono in njene vsebine, saj si želimo privabiti podjetja z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega in z njimi visoko izobražen kader. Zdaj nam ta namreč uhaja. Prostor mora biti blizu avtoceste; v mislih imamo dve lokaciji, o katerih še ne morem govoriti. Seveda govorimo o dolgoročni strategiji, rezultati se bodo pokazali čez pet, deset let. Želimo pa že zdaj postaviti temelje.
Tik pred sprejetjem je strategija razvoja športa za naslednjih deset let.
Berginc: To je strateški dokument, s katerim želita organizirana športna sfera in lokalna skupnost postaviti za razvoj športa trdne temelje. Prek razprav in srečanj ter z drugimi načini pridobivamo mnenja in informacije, ki jih upoštevamo pri snovanju. Izvedli smo anketi (ena je bila namenjena športnim društvom, druga pa splošni javnosti) predvsem glede tega, kaj potrebujemo: bazen, več košarkarskih igrišč, stadion, nekaj za starejše, otroška igrišča. Rezultati nam služijo kot smernice pri oblikovanju ciljev in ukrepov. Priprava osnutka je v zaključni fazi, sledi še nekaj usklajevalnih srečanj, nato pa bomo strategijo dali v javno obravnavo. Nazadnje bo dokument obravnavan – in upam, da bo tudi sprejet – na seji občinskega sveta.
Turizem prinaša občanom v sezoni precej zaslužka, na nedavni okrogli mizi pa so ponudniki izpostavili potrebo po oživitvi mestnega jedra in Tržaške ceste. Kaj občina sploh še lahko naredi?
Marentič: Občina ureja infrastrukturo, bodisi za gospodarstvo bodisi za stanovanjsko gradnjo ... in tako smo uredili tudi Tržaško cesto. Ljudje morajo sami ugotoviti, kaj je tisto, kar bi bilo donosno. Težava je, da si stanovalci želijo miru, drugi pa pač krasne okolice. Težko bi verjel, da bo ulica kdaj tako zaživela, kot je to na promenadah v nekaterih drugih mestih, ki imajo že tako tradicijo. Z njimi se ne moremo primerjati. To je bila nekoč glavna cesta in ni zaprta za promet. Tega prebivalci niso niti hoteli, zato smo se odločili, da je ulica prednostno namenjena pešcem, a območje umirjenega prometa omogoča tudi motorni promet. Težava pri oživitvi je še v tem, da so lokali v zasebni lasti in je marsikje najemnina previsoka. Pred leti smo poskusili in potencialnim uporabnikom dali lokale za tri mesece v brezplačen najem, a se nato niti enemu ni uspelo dogovoriti za najemnino. Prav zares se ne vidim poklicanega, da bi bili mi tisti, ki bi oživili ulico.
Poljšak: Kljub temu pa bodo prireditve v središču mesta in na Tržaški cesti še naprej, organizirala jih bo občina: Postoj na živi ulici, kulinarika, Poletni utrip Postojna pa seveda tudi drugi.
Marentič: Kar zadeva turizem, bi rad dodal še to, da smo aprila poslali na več straneh zapisano negativno stališče na predlog novega zakona o gostinstvu, ki omejuje sobodajalce. Ne gre le za prihodke občine, ampak tudi občanov, nekaterim je to edini vir zaslužka. Predlog je povsem neprimeren.
Znano je, da nekatere prebivalce moti hrup, a gostinci bi radi vsaj v sezoni podaljšali obratovalni čas. Jim stojite ob strani?
Marentič: Absolutno, če ga kdo želi podaljšati, sem takoj za, tudi sodelavci imajo smernice, da naj mu stopijo naproti. A se moramo zavedati, da gre za želje po daljšem obratovalnem času predvsem ob dnevih, ko potekajo prireditve. Ravno aprila sta namreč dva gostinca, eden od njiju s Tržaške ceste, izročila vlogo za krajši delovni čas. Gostov očitno ni.
Kakšno je sodelovanje s Postojnsko jamo?
Marentič: Glede na to, da je občina solastnik, sodelujemo zgledno. Skupaj se na primer trudimo reševati prometne zagate med Postojno, Postojnsko jamo in Predjamo, zato bo tudi letos za prvomajske praznike in celo poletje organiziran prevoz od železniške postaje do Predjame.
Kako pa rešujete oddajo koče Mladika in bistroja Perspektiva v najem?
Marentič: Z najemnikom Mladike bomo v kratkem prekinili pogodbo, potem bo občina predvidoma do junija še dodatno urejala okolico. Med drugim bomo podrli barako in postavili jurčka. Razpis bo verjetno že v kratkem, a bo najem stopil v veljavo, ko bodo dela zaključena, če bomo seveda dobili najemnika. Z bistrojem Perspektiva je nekoliko težje. Pogovarjamo se, kako bi lahko najemniku stopili naproti z določenimi subvencijami, na primer pri stroških, saj nam je v interesu, da inkubator živi na polno.