Prepihova tema meseca: Postojna na kolesu

Prepihova rubrika: Tema meseca

Postojna na kolesu

besedilo: Mateja Jordan

fotografija: Valter Leban

Kolesarstvo v občini Postojna je v zadnjih letih doživelo opazen razcvet. Več kot 10 kilometrov novih in obnovljenih kolesarskih poti, sistem izposoje POS BIKES in aktivno delovanje Centra trajnostne mobilnosti soustvarjajo odlične pogoje za varno, zdravo in trajnostno mobilnost. Tako lokalni prebivalci kot obiskovalci se vse pogosteje odločajo za kolo – za rekreacijo, raziskovanje, vsakodnevne opravke ali pot v šolo. Kljub visokemu splošnemu zadovoljstvu pa ostaja nekaj izzivov, kot sta skupna raba in vzdrževanje oziroma čiščenje kolesarskih poti.

Ureditev kolesarskih poti na relaciji Postojna–Hruševje–Grobišče–Zalog, eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov občine Postojna, se je uradno zaključila pred natanko enim letom. Z rekonstrukcijo mostu čez reko Pivko, ki jo je izvajala Direkcija RS za infrastrukturo in je bila s precejšnjo zamudo končana v začetku aprila, pa je dopolnjen še zadnji manjkajoči člen v kolesarski povezavi med Postojno in Hraščami. Štirje odseki v dolžini 10,45 kilometra (7,39 kilometra novozgrajenih poti in 3,06 kilometra prenovljenih obstoječih povezav) danes povezujejo Postojno z okoliškimi kraji.

Skoraj štiri milijone evrov vreden projekt pomembno prispeva k večji prometni varnosti, saj kolesarjem nudi ločene urejene in varne površine. Koordinatorica projekta Maja Piškur z Občine Postojna verjame, da bo nova kolesarska infrastruktura dolgoročno spodbujala kolesarjenje namesto vožnje z avtomobilom. Tako se bodo zmanjšali prometna obremenjenost in s tem izpusti CO₂, kar bo prispevalo k bolj zdravemu in trajnostnemu življenju v občini.

Na poti trajnostne mobilnosti

Projekt izgradnje kolesarskih poti, ki je potekal od junija 2022 do decembra 2023, predstavlja tudi prvi korak k širšemu povezovanju kolesarskih poti s sosednjimi občinami in hkrati uresničevanje ukrepov iz Celostne prometne strategije občine Postojna, ki si prizadeva za spodbujanje vsakodnevne mobilnosti s kolesom. »S kolesarskimi povezavami bomo v občini nedvomno nadaljevali. Vse več nas namreč z veseljem sede na kolo, tako v svojem prostem času kot zavestno, v stilu trajnostne mobilnosti,« je ob zaključku projekta napovedal župan Igor Marentič.

Zavezanost občine trajnostni mobilnosti se kaže tudi v drugih pobudah in projektih, med katerimi izstopa Center trajnostne mobilnosti, ki deluje kot informacijska, servisna in promocijska točka za vse uporabnike alternativnih oblik prevoza. Center ponuja informacije o trajnostnih potovalnih možnostih, omogoča nakup in vzdrževanje sistema javnih koles, organizira kolesarske servise, dogodke za ozaveščanje in izobraževanja za mlade, obenem pa povezuje različne akterje na področju mobilnosti, izobraževanja in lokalnega razvoja.

Ena od izvirnih pobud v tej smeri je tudi projekt junior ambasadorjev trajnostne mobilnosti, ustanovljen na pobudo Mladinskega centra Postojna. Mladi ambasadorji na vseh treh osnovnih šolah v občini spodbujajo s svojim zgledom prihod v šolo s kolesom, ozaveščajo o pomenu trajnostnih oblik prevoza in so dejavno vključeni v razmišljanja o mobilnosti v prihodnosti.

Skupne poti za kolesarje, pešce in lastnike zemljišč zahtevajo več previdnosti

Kolesarske poti po mestu so večinoma jasno ločene od pločnikov (površin za pešce) in označene s talnimi oznakami. Edina izjema je odsek ob Ljubljanski cesti, kjer si prostor delijo pešci in kolesarji, a je trasa ustrezno označena s prometno signalizacijo, poudarjajo na Občini.

Ker kolesarske trase ponekod potekajo ob kmetijskih zemljiščih, je bilo treba lastnikom omogočiti dostop do njihovih parcel – tudi z vozili in traktorji, je pojasnila Maja Piškur. Že v fazi načrtovanja so bile te poti predvidene za mešano rabo, zato so tudi ustrezno prometno označene, kar omogoča sočasno uporabo kolesarjem, pešcem in lastnikom zemljišč.

Čeprav takšna rešitev za najbolj ranljive udeležence v prometu ni idealna, je bila zaradi prostorskih omejitev edina mogoča. Zato so previdnost, strpnost in upoštevanje prometnih pravil na vseh takšnih območjih ključni, poudarjajo na Policijski upravi Koper. »Zaradi večjega tveganja za nesreče bomo v tednu med 14. in 28. aprilom, ki je namenjen ozaveščanju o varnosti šibkejših udeležencev, izvedli tudi skupne nadzore policije in občinskega redarstva zlasti na teh deljenih poteh,« je povedala Anita Leskovec s Policijske uprave Koper.

Na kolesarskih poteh je malo kršitev

Medobčinsko redarstvo na območju Postojne sicer redno nadzoruje kolesarske steze, poti in pasove. Kljub razširjeni uporabi teh površin, zlasti v mestnem jedru, pa je število kršitev razmeroma majhno. V letu 2024 so obravnavali 19 primerov nedovoljenega parkiranja na kolesarskih površinah, v letošnjem letu pa doslej le enega.

Redarji občasno izvajajo tudi nadzor na kolesarskih poteh med Hraščami in Zagonom ter med Zalogom in Grobiščami, kjer se v promet poleg kolesarjev vključujejo tudi drugi uporabniki.  Zaradi ustrezne prometne signalizacije večjega števila kršitev ne beležijo. »V preteklih šestih mesecih smo na teh poteh opravili 31 ur nadzora in pri tem zaznali tri kršitve, kar kaže na dobro informiranost uporabnikov in spoštovanje pravil,« je pojasnila Neva Šibenik, vodja Medobčinskega redarstva.

Tudi v Kolesarskem klubu Postojna pravijo, da je mešana raba nekaterih kolesarskih poti z dostopom za lastnike zemljišč za kolesarje manj moteča, saj je na teh odsekih promet redkejši. Več težav pa imajo s pešci, ki pogosto ne prepoznajo, da so nekatere steze namenjene kolesarjem, in se neradi umikajo tudi tam, kjer imajo kolesarji prednost. »Pešci kolesarjev ne bi smeli ovirati, zato je pomembno, da so bolj pozorni na dogajanje okrog sebe,« pravi Domen Otoničar iz Kolesarskega kluba.

Blatne poti so nevarne

V klubu sicer pozdravljajo novo infrastrukturo in ureditev poti, ki kolesarjem zagotavljajo večjo varnost, še posebej zato, ker imajo tudi sekcijo mlajših otrok, ki lahko tako trenirajo na urejenih, varnejših površinah, in ne na cesti. Kljub temu opozarjajo na marsikdaj pomanjkljivo vzdrževanje poti. Po Otoničarjevih besedah se pesek in umazanija ne odstranjujeta dovolj redno, kar je problematično predvsem za cestna kolesa, saj lahko hitreje pride do poškodb pnevmatik. Največ težav je na odsekih, kjer vozijo kmetijski stroji, saj so poti tam pogosto blatne in pomenijo tudi nevarnost za padce.

Člani kluba so aktivni kolesarji tudi v vsakdanjem življenju – številni se s kolesom vozijo v službo in opravljajo vsakodnevne opravke po mestu. Poti po Postojni so po Otoničarjevem mnenju večinoma dobro urejene, zlasti ob Tržaški cesti. Kljub začetnim pomislekom se je zelo dobro  uveljavila tudi pot ob Jamski cesti. »Za voznike avtomobilov je pomembno že to, da zaznajo, da na cesti niso sami,« pravi Otoničar.

Največ zapletov pa po njegovih besedah predstavlja relacija med krožiščem pri Livu proti Kazarjem, kjer kolesarji zaradi »cikcakanja« med obema stranema ceste, predvsem iz smeri Hrašč proti Postojni, raje izberejo vožnjo po cesti.

Redno čiščenje in sanacija

Kolesarske trase, ki so v upravljanju Občine Postojna, redno vzdržuje občina sama v okviru svojega programa. V ta sklop sodi tudi čiščenje kolesarskih površin, ki ga naročijo izvajalcu, kadar je to potrebno – na primer po zimski službi ali ob večjem onesnaženju. Državne kolesarske poti, ki potekajo skozi občino, pa so v pristojnosti države oziroma izvajalca CPK, pojasnjujejo na Občini.

Glede poškodb, kot so počeni ali dvignjeni betonski elementi in luknje, ki jih kolesarji opažajo na mestnih poteh, pa na Občini pojasnjujejo, da jih sanirajo sproti. Do zdaj večjih pritožb občanov sicer niso prejeli. »Kolesarske poti redno saniramo, kjer pa je stanje slabše, so potrebni širši posegi. Včasih to pomeni celovito rekonstrukcijo ulice, ne le popravilo poti. Nekaj takšnih projektov je že v načrtu,« je povedal Anže Srebovt iz Režijskega obrata Občine Postojna. V sklopu spomladanske čistilne akcije so v marcu opravili tudi čiščenje kolesarskih poti po zimski sezoni.

POS BIKES ponovno na postajah

Novozgrajene kolesarske poti ponujajo odlične pogoje za dnevno mobilnost in prosti čas – prav sistem izposoje koles POS BIKES pa ljudi spodbuja, da izberejo kolo za vsakodnevna opravila ali raziskovanje domačih krajev. Kolesa sistema POS BIKES za enostavno, varno in trajnostno mobilnost po mestu in okolici so se z aprilom vrnila na svoje postaje. Na Občini si želijo, da bi se kolesa uporabljala čim pogosteje in odgovorno tako med domačini kot tudi obiskovalci.

Za vse informacije o sistemu, vpis v uporabniški program, servis koles in dodatno svetovanje je občanom in obiskovalcem na voljo Center trajnostne mobilnosti Postojna.

Na Občini Postojna pozdravljajo tudi pobudo za ureditev dodatnih stojal za kolesa, ki omogočajo varno priklenitev. Trenutno preučujejo možnosti za postavitev ustreznih stojal na več lokacijah po mestu, razmišljajo pa tudi o vzpostavitvi javne, zaprte kolesarnice, kjer bi bila kolesa še varnejša.

Za rekreativce s kondicijo

Ljubiteljem rekreacije v naravi nudi obilo užitkov tudi Kolesarska pot Postojna, ki pelje po slikovitih obronkih občine. Na 65 kilometrov dolgi krožni trasi lahko gorski kolesarji odkrivajo tudi manj znane kotičke občine in uživajo v razgledih, ki jih ponuja razgiban teren s 1300 metri višinske razlike.

Pot se začne pri Centru trajnostne mobilnosti (CTM) Postojna na Tržaški cesti in vodi najprej proti Planini, nato pa do Predjame in nazaj mimo Stran, Razdrtega, Slavine in Prestranka,  skozi Grobišče in Staro vas vse do izhodiščne točke v Postojni. Deloma asfaltirana, deloma makadamska pot v naravi ni označena, kolesarjem zato priporočajo uporabo zemljevida in GPX koordinat.

Postojna Connect

Možnosti trajnostne mobilnosti in izbiro okolju prijaznih oblik prevoza predstavlja spletna aplikacija Postojna Connect, namenjena obiskovalcem destinacije Postojna. Razvita je bila v okviru projekta Predjama Sustainable; povezali so znanje in izkušnje z namenom boljšega upravljanja prometa na turistično obremenjenem območju Predjame.

Postojna Connect omogoča obiskovalcem enostaven dostop do informacij o javnem prevozu, kolesarskih povezavah, pešpoteh in drugih trajnostnih možnostih mobilnosti.