Lokalno povezovanje lahko pomaga reševati energetsko in prevozno revščino

Okoljska organizacija Focus in Regionalna razvojna agencija Zeleni kras sta v sredo, 7. maja 2025 v Postojni organizirali regijsko srečanje ključnih deležnikov, ki imajo pomembno vlogo pri naslavljanju energetske in prevozne revščine na lokalni ravni. Pozornost je bila namenjena dobrim praksam sodelovanja med lokalnimi akterji, kot so zdravstvene ustanove, centri za socialno delo, ponudniki prevozov na klic, regijski center mobilnosti,  energetski svetovalci in koordinatorji. Organizatorji so odprli prostor tudi za probleme, s katerimi se srečujejo ter udeležence spodbudili k razmisleku o rešitvah za boljše sodelovanje v prihodnosti.

Strožje okoljske politike, ki so ključne za razogljičenje prometa in energetike ter za spopadanje s podnebnimi spremembami, lahko negativno vplivajo na ranljive skupine prebivalstva. Ljudje z nizkimi dohodki in drugimi oblikami ranljivosti si morda ne bodo mogli privoščiti prehoda na okolju prijaznejše rešitve, zato obstaja tveganje, da bodo še bolj potisnjeni v energetsko ali prevozno revščino.

Energetska in prevozna revščina se na prvi pogled zdita ločeni problematiki, a sta v določeni meri povezani. Zaradi omejenih kapacitet za blaženje obeh tipov revščin na lokalni ravni je povezovanje akterjev, ki so v neposrednem stiku s prebivalci, še kako smiselno. S sodelovanjem lahko dosežejo večje učinke.

Izzivi obveščanja in dostopnosti do pomoči pri energetski revščini

Energetska revščina pomeni, da si gospodinjstvo zaradi nizkega dohodka ali slabe energijske učinkovitosti doma ne more privoščiti dovolj energije za osnovne potrebe, kot so ogrevanje, topla voda, kuhanje, hlajenje in razsvetljava. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2023 energetsko revnih 7,4 % gospodinjstev (62.000 gospodinjstev) oziroma 5,2 % prebivalstva (109.000 oseb). V prenovljenem Nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu (NEPN) se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2030 z različnimi ukrepi zmanjšala delež energetsko revnih gospodinjstev na 3,8-4,6 %.

Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus je poudarila: “V Sloveniji energetsko revna gospodinjstva lahko pridobijo finančno pomoč Eko sklada za ukrepe, kot so zamenjava peči, izolacija sten, zamenjava oken in podobno. Težava pa je, da tisti, ki te ukrepe resnično potrebujejo, pogosto zanje niti ne vedo ali pa se ne znajdejo v postopku prijave za finančne spodbude. Tu lahko pomembno vlogo odigrajo centri za socialno delo (CSD). Primer dobre prakse je sodelovanje med CSD-ji in mrežo koordinatorjev Eko sklada, ki zagotavljajo podporo energetsko revnim gospodinjstvom pri izpolnjevanju projektne dokumentacije. Na koordinatorje se vse pogosteje obračajo tudi neformalna združenja, kot so gasilska društva in druge nevladne organizacije, ki zaznajo problem na terenu. Seveda pa se situacija od občine do občine razlikuje. V določenih občinah je namreč težje vzpostaviti sodelovanje s CSD-ji.”

Pri blaženju prevozne revščine manjka sistemska podpora

Prevozna revščina prizadene predvsem tiste prebivalce, ki v svojem kraju nimajo ustreznega javnega prevoza in hkrati nimajo avtomobila ali si ga težko privoščijo oziroma ga ne morejo uporabljati. Zaradi tega imajo otežen ali onemogočen dostop do ključnih storitev in dejavnosti, kot so delo, izobraževanje, zdravstvena oskrba ali družabno življenje.

V Sloveniji je po ožji opredelitvi približno 60.000 oseb prevozno revnih. Ob tem je treba upoštevati velike regionalne razlike, ki izhajajo tako iz neenakomerne dostopnosti javnega prevoza kot iz razlik v prihodkih prebivalcev.

Leta 2023 je bil delež prevozno revnih največji v Pomurski statistični regiji (7,5 %). K temu pripomore tako slabša ponudba javnega prevoza kot tudi večji delež prebivalcev, ki živijo pod pragom tveganja revščine. Če pa upoštevamo zgolj dostopnost javnega prevoza iz leta 2024, sta najslabše oskrbljeni Posavska in Primorsko-notranjska regija. Tam ima manj kot 1 kilometer do avtobusnega ali železniškega postajališča z vsaj osmimi vožnjami na dan med delovniki le 65 % oziroma 66,8 % prebivalcev.

Marjeta Benčina iz okoljske organizacije Focus je strnila: “Primorsko-notranjska regija se bolj kot druge regije sooča s staranjem prebivalstva, razpršeno poselitvijo in slabo dostopnostjo do alternativnih oblik prevoza. Slaba mobilnost vodi v socialno izključenost in poglablja druge oblike revščine. Z izboljšanjem prometne dostopnosti in iskanjem lokalno prilagojenih rešitev, kot so prevozi na klic, prevozi od vrat do vrat, deljenje prevozov in boljše povezovanje različnih načinov prevozov, lahko izboljšamo kakovost življenja prebivalcev v regiji, spodbudimo regionalni razvoj in prispevamo k bolj trajnostni mobilnosti.”

Natalija Vrhunc iz Regionalne razvojne agencije Zeleni kras je v uvodnem pozdravu izpostavila: “Primorsko-notranjska regija ima najnižjo gostoto poselitve v Sloveniji (36,7 prebivalcev na km2, kar je 35 % slovenskega povprečja) in visok delež starega prebivalstva. Redka poseljenost in razpršenost v regiji zmanjšujeta ekonomičnost javnega potniškega prometa, ki ne zadostuje potrebam prebivalstva. Nezadosten dostop do JPP za bolj odročna poselitvena jedra pomeni tudi pomanjkljivo dostopnost do družbenih storitev. Vse to je povezano tudi s pomanjkljivo infrastrukturno podporo za vključevanje ranljivih skupin prebivalcev, kot so starejši, mladi in osebe, ki so gibalno oz. drugače ovirane. Zato je naslavljanje dostopnosti do storitev in enakovredne socialne vključenosti prebivalcev, z JPP in komplementarnimi ter alternativnimi oblikami prevoza, poleg vseh rednih nalog, fokusna usmeritev delovanja Regijskega centra mobilnosti Zeleni kras. V RRA Zeleni kras izvajamo tudi projekt ReRURAL, program EUKI, ki se osredotoča na zmanjševanje energetske revščine na podeželju, s katerim želimo preko ustanavljanja energetskih skupnosti okrepiti energetsko učinkovitost, povečati rabo obnovljivih virov energije in spodbuditi mlade, da ostanejo in soustvarjajo trajnostni razvoj svojih lokalnih skupnosti.”

Marko Zevnik iz Zavoda Sopotniki je povedal: “Zagotavljamo brezplačne prevoze za starejše s službenimi vozili v sedemnajstih občinah po Sloveniji. Storitev se izvaja od ponedeljka do petka, od 7.00 do 15.00 in temelji na prostovoljskem programu. Gre za prevoze “od vrat do vrat”, pri čemer individualno obravnavamo potrebe po prevozu starejših in zagotovimo tudi spremstvo. V svojem delu zaznavamo vsako leto večje število izoliranih starejših oseb, ki so osamljeni in neradi zaprosijo za pomoč pri prevozu. Nekateri niti ne vedo, kako to storiti. Doseganje te ranljive populacije starejših je ključnega pomena. Naša mobilnostna storitev prispeva k podaljševanju njihovega samostojnega življenja v domačem okolju ter krajšanju dobe institucionalne oskrbe. Čeprav gre za socialno storitev, pa je v ozadju močna informacijska infrastruktura, ki smo jo v Zavodu Sopotniki razvili sami. Izkušnje bomo v sodelovanju s partnerji projekta ZENPRE razširili na področje energetske revščine in pomagali s svetovanjem pri razvoju nove aplikacije. Ta bo služila neformalni mreži deležnikov, ki so v stiku z ranljivimi, da jih ustrezno informirajo o obstoječih rešitvah za zmanjševanje energetske ali prevozne revščine.”

Ključne poudarke dogodka bodo v okoljski organizaciji Focus združili z zaključki ostalih regijskih srečanj ter jih preoblikovali v priporočila za Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kjer trenutno pripravljajo načrt za črpanje sredstev iz evropskega Socialnega podnebnega sklada, ki bo med drugim opredelil različne ukrepe za ranljiva gospodinjstva na področjih tako energetske in kot prevozne revščine. Nacionalne socialne načrte za podnebje morajo države članice EU pripraviti do konca junija 2025.

Srečanje je bilo organizirano v okviru projekta ZENPRE - Zmanjševanje energetske in prevozne revščine s poudarkom na starejših in ženskah, ki ga financirata Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Namen projekta je na podlagi boljšega poznavanja oz. razumevanja problematike in potreb ranljivih skupin na področju mobilnosti in energije preko usposabljanj ozavestiti, izobraziti in opolnomočiti pripadnike prizadetih skupin za zmanjševanje obeh revščin skozi spremembo vedenja. Izkušnje projekta bodo uporabljene v zagovorniških aktivnostih in aktivnostih mreženja z namenom sistemske ureditve področja. Projekt izvaja Focus s partnerji, v pripravi je tudi analiza povezanosti prevozne in energetske revščine.

Kontakt:

Natalija Vrhunc, RRA Zeleni kras, natalija@rra-zk.si

Katjuša Šavc, Focus, društvo za sonaraven razvoj, katjusa@focus.si