Vožnja po kolesarskem pasu: kdaj in zakaj je dovoljena – pojasnila o cestnoprometni ureditvi

V cestnoprometni krajini slovenskih mest vse pogosteje opažamo kolesarske pasove – posebne površine, namenjene varnemu prometu kolesarjev. A kdaj smejo po teh pasovih, še posebej če so označeni s prekinjeno črto, zapeljati tudi motorna vozila?

Zakonodaja jasno določa razliko med kolesarskim pasom, označenim z neprekinjeno ločilno črto, in tistim, ki je označen s prekinjeno črto. V prvem primeru velja stroga ločitev: tak pas je namenjen zgolj kolesarjem in mopedistom s hitrostjo do 25 km/h, motorna vozila pa nanj ne smejo zapeljati.

Drugače je v primeru kolesarskih pasov s prekinjeno črto, ki se pojavljajo predvsem v naseljih, kjer celotna širina vozišča ne omogoča varnega srečevanja dveh motornih vozil brez vstopanja na kolesarski pas. Takšna ureditev je v veljavi na voziščih, širokih med 3,5 in 5,5 metra, kar omogoča le pogojno srečevanje. V teh primerih je ob določenih pogojih dovoljeno zapeljati na kolesarski pas, a izključno za namen:

• srečanja z drugim vozilom,

• razvrščanja pred križiščem, ali

• v izjemnih okoliščinah, če bi sicer bilo ogroženo nadaljevanje vožnje vozil z prednostjo ali prostim prehodom.

Vendar pozor: nevarne prometne situacije, kot so nepregledni ovinki ali prevoji, ne štejejo kot "izjemne okoliščine", ki bi dovoljevale vožnjo po kolesarskem pasu.

Varnost na prvem mestu

V skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) mora vsak voznik svojo vožnjo – torej hitrost, položaj in način – prilagoditi poteku in stanju ceste, preglednosti, vremenskim razmeram in prometnemu dogajanju. To pomeni, da mora v primeru slabe preglednosti (npr. ovinka) voznik zmanjšati hitrost in prilagoditi vožnjo tako, da bo srečanje z drugim vozilom možno brez posega v kolesarski pas.

Vožnja po kolesarskem pasu je torej izjemoma dovoljena, vendar le ob pogoju, da s tem ne ogrožamo kolesarjev. Njihova varnost je namreč primarni namen teh pasov in vsako neustrezno ravnanje povečuje tveganje za nesreče.

Občina Postojna in druge lokalne skupnosti s tovrstnimi rešitvami sledijo prostorskim zmožnostim in hkrati želijo zagotoviti varnost ter pretočnost prometa za vse udeležence – kolesarje, voznike in pešce. Ključno pa ostaja zavedanje vsakega posameznika: pravila poznati, jih spoštovati in se razmeram primerno odzivati.

Naj kolesarski pasovi ne bodo točka spora – temveč del kulture sobivanja na cesti.