S Prepihom na sprehod: V senci gozdov Pivke jame

Prepihova rubrika: Gremo na sprehod

V senci gozdov Pivke jame 

Še pred uradnim vstopom v poletje smo se letošnjega junija že kopali v temperaturah prek 30 stopinj. Tudi julij obeta podobno, zato bo za sprehode in družinske aktivnosti zagotovo prav prišla ideja za miren, senčen kotiček. Prva asociacija ob misli na lokalne sprehajalne poti v gosti senci pa je – Pivka jama.

Verjetno večina pozna priljubljeno traso tekačev, kolesarjev in sprehajalcev, ki uporabljajo asfaltno cesto od Betalovega spodmola skozi kamp do vrha Postojne. A jelovi gozdovi Pivke jame skrivajo še celo mrežo pravljičnih potk, stezic in vlak, ki so tako prepletene, da jih lahko sestavljamo v poljubno dolge kroge. Za neprezahtevno, a še vedno raziskovalno in doživetij polno krožno pot lahko sledite spodnjim navodilom in v približno eni uri prehodite slabe 3 kilometre, ki ponujajo več možnih postankov ob poti. Z manjšimi družinskimi člani lahko ta razdalja vzame tudi več ur, če jim damo čas za občudovanje jam, nabiranje jagod, opazovanje koliševk in raziskovanje drevesnih vrst.

Z avtom se iz smeri Velikega Otoka pripeljemo kar do vhoda v kamp in parkiramo pred zaporo. Sprehodimo se skozi turistično naselje po sredinski asfaltni cesti, mimo športnih igrišč do zadnjega vhoda v kamp.

Nadaljujemo po cesti mimo rampe vse do Črne jame in spomenika poljskemu junaku Tadeuszu Sadowskemu - Tomu, vodji diverzantske akcije v Postojnski jami 23. aprila 1944. Na tem mestu vsako leto poteka slovesnost ob obletnici zgodovinskega dogodka, po katerem tudi Občina Postojna praznuje svoj praznik. Tukaj, na vogalu spomenika, vidimo ozko pešpot, ki vodi na desno v gozd. V spremstvu vonja po gozdnih jagodah se sprehodimo po njej in kmalu pridemo do vlake, kjer zavijemo desno in se je držimo, vse dokler ne srečamo asfaltne ceste. Ko prečkamo cesto, se gozdna pot razcepi. Za nadaljevanje našega kroga izberemo levo stezo, ki nas pelje okrog Magdalene gore (desno bi se lahko povzpeli do ruševin na Magdaleni gori, vendar je pot strma in slabo prehodna). Obdani z bujnim zelenjem nadaljujemo po tej očarljivi gozdni poti do prvega križišča, v katerem se držimo desno ob gozdni ograji. Pot se kmalu strmo spusti do asfaltne ceste, ki jo spet samo prečkamo in nadaljujemo po vlaki naravnost naprej. Kmalu se potka nenadoma zelo zoži, vendar je še vedno lepo vidna in vodi vseskozi naravnost. Pelje nas malo gor in malo dol mimo vrtač in koliševk, ki jih je tod okrog vse polno. Naposled še tretjič srečamo asfaltno cesto, ki tokrat naznanja konec našega kroga. Na naši levi namreč že vidimo zapornico, pri kateri smo zapustili kamp Pivka jama.

Izmed številnih koliševk na poti sta zagotovo vsaj tisti dve najznamenitejši vredni naše pozornosti in trpečih mečnih mišic – to sta vhoda v Črno jamo in Pivko jamo. Prvega najdemo ob spomeniku partizana Toma, od koder nas v hladno svežino vabi nekaj stopnic in nekaj višinskih metrov. Kakšno kapljo znoja več pa bomo potočili za spust do Pivke jame, ki se nam ponuja s konca restavracije znotraj kampa. Še eden od štirih naravnih zgodovinskih vhodov v Postojnsko jamo (poleg Otoške, Črne in Pivke jame) je tudi Magdalena jama v bližini Magdalene gore. Pod glavno cesto lahko sicer le previdno pokukamo v navpično brezno, ki pa je šele uvertura do vhoda v samo jamo.

Pivka jama z okolico ima s svojim bogastvom flore in pešpoti zagotovo velik potencial za nekoč urejeno označene poti, ki bi tako turistom kot domačinom ponujale različno dolge in različno zahtevne sprehode. Do takrat pa z veseljem raziskujemo po robinzonsko!