Gostili smo 32. mednarodno krasoslovno šolo

Preteklost nas uči za prihodnost

Postojna je v juniju gostila 32. mednarodno krasoslovno šolo, ki je bila tokrat posvečena ekstremnim pogojem in dogodkom v krasu. Vsakoletni znanstveni simpozij je stičišče izkušenih in novih raziskovalcev z različnih koncev sveta. Na njem so med drugim predstavili novo aplikacijo za meritev poplav.

V Kulturnem domu Postojna se je s 16. junijem začela letošnja Mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, ki jo Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU pripravlja že od leta 1993. Od samega začetka jo podpira Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. Letos je v osrčje Klasičnega krasa prišlo približno 140 udeležencev iz 28 držav. Tokratno krasoslovno šolo so pripravili dr. Cyril Mayaud, prof. dr. Franci Gabrovšek in izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna s sodelavci.

Dr. Mayaud je prepoznal, da imajo ekstremni dogodki vedno veliko pozornost medijev, naj gre za požare, poplave, žled, močne padavine, sušo ali onesnaženje. »Zdelo se mi je pomembno, da to poudarimo z vidika krasa. Od takšnih dogodkov se lahko veliko naučimo, iz preteklosti za prihodnost,« je pojasnil izbiro letošnje teme simpozija, ki so ga posvetili spremljanju ekstremnih dogodkov in razmer v krasu. S spoznavanjem mehanizmov krasa in s pristopom k zgodnjemu opozarjanju lahko preprečimo in blažimo posledice teh ekstremov, ki grozijo ljudem in kraškim ekosistemom. Kras zadržuje v podzemlju med drugim ogromne količine vode in prispeva k oskrbovanju okoli polovice prebivalstva v Sloveniji.

V okviru petdnevnega simpozija so bile na voljo tudi štiri strokovne ekskurzije. Na njih so udeleženci iz prve roke spoznali najnovejše jamske in površinske raziskave krasa, ki jih postojnski inštitut izvaja. Na srečanju so osvetlili znanstvena dognanja, dr. Mayaud pa je prepričan, da je treba znanost približati ljudem. V okviru letošnjega simpozija so predstavili novo mobilno aplikacijo za meritev poplav, ki jo lahko uporablja kdorkoli. Gre za tako imenovano državljansko znanost, ki predstavlja aktivno udeležbo laične javnosti v znanstveno-raziskovalnih projektih.