Iz Prepiha: Cerkev sv. Lenarta v Gorenjah

Prepihova rubrika: Tu živimo

Cerkev sv. Lenarta v Gorenjah

Besedilo: Marino Samsa

Fotografije: Milan Simčič in Marino Samsa

Cerkev sv. Lenarta  v Gorenjah je ena izmed petih podružničnih  cerkva župnije Studeno in spada v eno izmed desetih župnij postojnske dekanije. Domuje  na gričku v vzhodnem delu vasi in je obdana s kamnitim zidom.

Priljubljenost svetega Lenarta na Slovenskem

Sveti Lenart se je rodil v 5. stoletju v Franciji, mladostniška leta naj bi preživljal v frankovski plemiški družini. Ime Lenart izhaja iz nemškega imena Leonhard, sestavljenega iz besed Lewo – »lev« in hart – »močen, drzen«. Sveti Lenart je zavetnik jetnikov, in običajno ga upodabljajo oblečenega v črno meniško oblačilo s palico v roki, znanim opatskim upodobitvenim dodatkom in razbitimi verigami, ker je  mnogim nedolžnim jetnikom izprosil prostost. Poznan je tudi kot zavetnik živine, zlasti konj. Umrl je leta 559 kot opat v Noblacu v Franciji. Na slovenskih tleh mu je posvečenih blizu 70 cerkva, kar priča o njegovi priljubljenosti med našimi vernimi predniki. Pri nas je sv. Lenart tudi vremenjak: po vremenu na njegov god, 6. novembra, napovedujemo vreme v prihodnosti. Slovenski vremenski pregovor namreč pravi: »Kakršno je vreme na Lenartovo, tako bo do božiča.«

Gotsko zasnovana cerkev v Gorenjah

Cerkev sv. Lenarta je na vzpetini v Gorenjah zagotovo stala že okrog leta 1460, v zapiskih pa je prvič omenjena leta 1526. Prvotno je nad vhodom stal zvonik na preslico, današnja oblika zvonika je bila prizidana leta 1563. Enoladijska stavba je bila v osnovi  zasnovana gotsko, kar nakazuje vhodni portal. Pravokotna ladja, ki se zaključi s prezbiterijem v triosminski obliki, ima eno okno na severni strani in dve v južni steni, vsa zaščitena z železnimi križi. Prvotni banjast obok v ladji so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja žal podrli. Nadomestil ga  je  preprost raven lesen kasetiran strop, kar je sicer poenostavilo in pocenilo obnovo, a je cerkev izgubila avtentičen videz.

Enopolni prezbiterij je križno rebrasto obokan, rebra  profila slonijo na piramidastih konzolah. Sečišče reber je okrepljeno z okroglim sklepnikom, ki ga  krasi ščitek z Marijinim monogramom. Zadnji rebri sta bili ob postavljanju oltarja odbiti.

Prezbiterij ima ohranjen avtentičen tlak iz kamnitih plošč, medtem ko je ladijski tlak umetno zglajen. Pred štirimi desetletji so pod vodstvom zavoda za spomeniško varstvo v Novi Gorici naleteli na stare freske  in jih postopoma začeli odkrivati. Po slogu so podobne tistim v predjamski cerkvi Žalostne Matere Božje, le da so nekoliko mlajše. Stroka jih je umestila v obdobje med 1450 in 1460. Freske so najverjetneje delo neznanega primorskega naslednika mojstra iz Srednje vasi pri Šenčurju. Na vzhodni strani odkritih fresk so grafiti, med katerimi je najstarejši z letnico 1482, in upodobljena sedeča Marija z Detetom. Nad njo je naslikana sv. Veronika s potnim prtom. Na jugovzhodni steni sta upodobljena sv. Lovrenc in neprepoznan svetnik, nad njima pa sv. Katarina  Aleksandrijska. Na severovzhodni steni je zaradi uničenosti nemogoče ugotoviti, katere tri figure naj bi bile upodobljene.

Poznobaročni  leseni oltar stebrnega tipa, posvečen  sv. Lenartu, je s konca 18. stoletja. V niši je postavljen lesen kip sv. Lenarta, ob straneh mu delata družbo kipa sv. Janeza in sv. Pavla. V volutni atiki  je okrušen relief Boga Očeta z umeščenim Božjim očesom nad glavo. Na  menzi  stoji tabernakelj z reliefom Srca Jezusovega na vratcih. Ob slavoloku sta v ladji na podstavkih dva kipa iz mavca, kip Srca Jezusovega in kip Brezmadežne Matere Božje iz leta 1932. Desno ob vhodu stoji kamnit čašast kropilnik, izklesan z motivom stiliziranega rastlinja. Desno od njega vodijo novejše stopnice na kor, katerega v lokih podpirata kamnita stebra. Na sklepniku stebra, ki se konča na steni, je vklesana letnica 1880, ko je bil kor dozidan. Stene so opremljene s slikami križevega pota v lesenih okvirjih, po ladji so razvrščeni navadni leseni stoli. Pod gotsko zašiljenim slavolokom stoji novejša lesena oltarna miza. Zvon je iz leta 1922, financiran iz deleža vojnih odškodnin.

Posebnost cerkve sv. Lenarta je tudi ta, da se praznujeta vsako leto dve opasili. Ob rušitvi cerkve sv. Jedrti, zavetnice pohodnikov, na Hrušici (pri Stari pošti) so prenesli v njegovo cerkev v Gorenje tamkajšnji zvon in Marijin kelih.  Hrušičani so tam še dolga leta obiskovali mašo na dan opasila  konec junija. Drugo opasilo pa namenjajo prazniku angelov varuhov na prvo nedeljo v septembru, in pri nas je ta nedelja dobila ime “angelska nedelja”.

Blagoslov obnovljene cerkve  

Vaščani so pri cerkvi vsa leta opravljali vrsto vzdrževalnih del. Leta 1912 je oltar obnovil kipar in mizar Franc Bečaj iz Svetega Vida nad Cerknico. Zadnjo veliko obnovo pa so sklenili v nedeljo, 22. junija, s sveto mašo in blagoslovom cerkve. Mašo je daroval  koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf. Obnova fasade in zvonika, ki je ponovno dobil nekdanjo baročno čebulasto obliko in sijočo kritino iz bakra (potem ko jo je dolga desetletja zamenjevala stožčasta oblika), je bila velik finančni zalogaj. Sredstva so prispevali vaščani, župnija Studeno in Občina Postojna. Zvon v stolpu in številčnica ure pa še čakata na obnovo.