Iz Prepiha: Cerkev sv. Lovrenca na Gori nad Studenim
Cerkev sv. Lovrenca na Gori nad Studenim
Besedilo in fotografije: Marino Samsa
Gora ali Sveti Lovrenc je vrh nad Studenim. Vasica severno od Postojne je ena od štirih izhodišč za vzpon na vrh te razgledne gore. Z vrha na 1019 metrih nadmorske višine je lep razgled proti Postojnski kotlini in hribovju nad Postojno in Cerknico. Na sedlu tik pod vrhom je manjša, pred dvema desetletjema obnovljena cerkvica sv. Lovrenca, ena od podružničnih cerkva župnije Studeno. Sodi med najstarejše na Postojnskem in je ena od 50 slovenskih cerkva, posvečenih sv. Lovrencu. Podgursko Goro s cerkvico sv. Lovrenca lahko označimo kot novodobno romarsko izletniško točko.
Sv. Lovrenc je zavetnik ubogih. Verniki so se mu med drugim priporočali ob opeklinah, vročici in bolečinah v hrbtu. Radi so ga naprošali tudi za dobro letino in varstvo pred požari. Na upodobitvah je največkrat prikazan kot diakon s pravokotnim ražnjem, z evangelijsko knjigo in s križem ali z mučeniško palmo. Papež Sikst II. ga je pred smrtjo določil za upravitelja cerkvenega premoženja. Rimski cesar Valerijan je od Lovrenca zahteval ključe zakladnice cerkve, ta pa je predenj pripeljal ubožne reveže in sirote in jih predstavil kot največje zaklade cerkve. Rimski načelnik Hipolit ga je leta 258 ukazal prebičati in mučiti na železni razbeljeni rešetki do smrti. Sv. Lovrenc goduje 10. avgusta in v tistem obdobju lahko opazujemo utrinke, perzeide, ki so jih ljudje poimenovali solze sv. Lovrenca. Te naj bi pretakalo nebo zaradi strašne smrti mučenca.
Vpliv istrskega stavbarskega tipa
Cerkvica se omenja že leta 1391. Jedro cerkve ima romansko zasnovo, na njej pa so vidni vplivi istrskega stavbarstva; poudarjajo ga zidovi iz kamna, brez ometa. V skladu z zgodbo o treh sprtih svetniških bratih je postavljena na mesto, ki ga sv. Bric in sv. Hieronim ne moreta videti. V tlorisu si sledijo prezbiterij, ladja in vhodna lopa. Ladja in prezbiterij sestavljata enotno pravokotno stavbno telo. V 17. stoletju so postavili nov prezbiterij, datirano 1671 so sezidali zvonik na preslico in obokali ladjo. Vhodna lopa se s polkrožnimi vhodi odpira na tri strani, nad zahodno ladijsko steno se dviga kamnit zvonik na preslico. Kamniti okenski okvirji so bili vzidani v 17. stoletju; na severni strani je eno, na južni pa sta dve pravokotni okni. Zadnje okno v steni prezbiterija je manjše, rahlo zašiljeno in kot ostala zaščiteno s kovinskimi križi. Vogali cerkve so okrepljeni s kamnitimi šivanimi robovi. Na tri strani odprt in nadkrit prostor pod zvonikom nas skozi novejša, mrežasto kovana vrata in izrezljana lesena enojna vrata popelje v notranjost banjasto obokane ladje. Minimalistična oprema z dvema vrstama preprostih lesenih klopi in osrednji oltar dajeta cerkvici meditativni pridih. Neorenesanči leseni oltar s kipom sv. Lovrenca je bil postavljen leta 1901. Atiko podpirata le dva stebra. Postavljen je bil leta 1901. Ob straneh sta manjša kipa Matere Božje in Jezusa Kristusa, dar domačinke. Stene ladje so ojačane s štirimi kovinskimi drogovi, prostor lepo dopolnjujeta lestenec in ambon iz kovanega železja. Desno od vhoda je v steno vzidan manjši kamnit kropilnik, celotno podobo sakralnega prostora stilsko dopolnjujejo tlaki iz kamnitih plošč. V južno notranjo steno je vzidana plošča iz črnega apnenca. Leta 1955 jo je župnik Anton Požar restavriral in jo prestavil v notranjost cerkve. Na njej je napis v gotici iz leta 1820; ta potrjuje, da je zvonik sv. Lovrenca 4. mejna točka med gospostvi Postojne, Planine in Jame.
Temeljita obnova pred dvema desetletjema
Dotrajano cerkev so domačini s skrbno predpripravo začeli obnavljati leta 2002. V gradbenih delih je sodelovalo 72 domačinov. Za dostavo materiala so uredili vlako – dostop s severne strani. Načrte za obnovo je pripravil postojnski projektant, inženir Miroslav Kogej, dela je vodil gradbeni tehnik Matija Simsič. Veliko obnovo so izpeljali s pomočjo prostovoljnih prispevkov, prostovoljnega dela in sponzorjev, pomagala je tudi Občina Postojna. Zgradili so novo betonsko streho, zamenjali kritino, obnovili kamnite plošče v tlaku, dodali nova vrata. Izdelal jih je gorenjski mizar Izidor Požar. Račun za nov zvon, težak 89 kg in vlit v tovarni Feniks v Žalcu, so poravnali donatorji. Svečano odprtje je bilo 10. avgusta 2003, na god sv. Lovrenca. Mašo 500-glavi množici je daroval tedanji koprski škof Metod Pirih.
Lovro in Erik
V zaključku še zgodba o edini sliki v cerkvi. Postojnski slikar in kipar Erik Lovko je v pogovoru z znancem, Podgurcem Frankotom, zvedel, da ta pomaga pri obnovi cerkve na Gori. »No, če pa ti zidaš, bom jaz naslikal eno sliko za cerkev,« je tedaj (leta 2002) odvrnil Erik. Slab mesec preden se je leta 2009 poslovil, je poklical znance in jim povedal, katera slika je namenjena za cerkvico sv. Lovrenca in kje je. Slika, na kateri si je Erik Lovko za model vstalega izbral svojega sotrudnika Frankota, ima ob podpisu letnico nastanka 2002. Dovršeno oblikovan okvir in steklo sta sponzorirala obrtnika iz Podgure.