Prepihova tema meseca: Nove poti do starih storitev

 

 

Prepihova rubrika: Tema meseca

Nove poti do starih storitev

Besedilo: Mateja Jordan

 

Naše navade se hitro spreminjajo, številna vsakdanja opravila pa se selijo na splet. Banke zaradi optimizacije zapirajo ali krajšajo delovni čas poslovalnic, pošte poleg tega uvajajo pogodbene oblike in paketomate. Čeprav so ti načini poslovanja hitrejši in bolj prilagodljivi, mnogi pogrešajo osebni stik, drugi pa zaradi službenih obveznosti pogosto ostanejo pred zaprtimi vrati. Čeprav  se z digitalnimi vozovnicami, dodatnimi vozili in storitvami na klic posodablja tudi javni prevoz, pa se brez ustrezne infrastrukture marsikje težko zagotavlja učinkovito dostopnost za vse.

 

Bančne storitve med digitalnim napredkom in osebnim stikom

Tudi v poslovalnici Intesa Sanpaolo Bank v Postojni so se v zadnjih letih – tako kot v številnih drugih  po Sloveniji – odločili za krajšanje delovnega časa. »Prilagodili smo ga predvsem z vidika optimizacije obiska in v luči večje uporabe digitalnih kanalov,« pojasnjujejo pri banki. Spremembe so rezultat kombinacije dejavnikov, od upada fizičnih obiskov do potrebe po racionalizaciji virov in zagotavljanju enako kakovostne storitve po vseh kanalih. Tudi v Postojni vse več komitentov ureja bančne storitve na daljavo, poslovalnica pa se, kot pravijo,  tem navadam postopoma prilagaja.

Pri Intesa Sanpaolo Banki se zavedajo, da delovni čas poslovalnic ne more vedno ustrezati vsem uporabnikom, še posebej ne tistim, ki so čez dan zaposleni ali delajo izven kraja bivanja. Vseeno pa želijo storitve čim bolj približati tudi njim. »Ocenjujemo, da je urnik poslovalnice v Postojni primeren tudi za tiste, ki z dela prihajajo iz drugih krajev,« pravijo. Ob tem spomnijo na stalno razpoložljivost digitalnih poti in bankomatov, ki omogočajo dvig in polog gotovine. Zaposleni in drugi z omejenim časom pa imajo več možnosti za urejanje bančnih zadev tudi ob sredah, ko delovni čas podaljšajo do 17. ure.

Za starejše in digitalno manj pismene stranke je še vedno zelo pomemben osebni stik. Ker pa starejši uporabniki banko obiskujejo predvsem v dopoldanskem času, na banki menijo, da urnik ustreza njihovim navadam. »Naši svetovalci namenjajo posebno pozornost potrebam starejših. Pomagajo jim pri osnovnih bančnih opravilih ter jih po potrebi tudi postopoma uvajajo v uporabo osnovnih digitalnih storitev,« pojasnjujejo.

Zaradi prilagoditev poslovanja tudi banke vse bolj stavijo na hibridne modele, ki združujejo digitalno in osebno bančno izkušnjo. Poleg sodobnih spletnih in mobilnih storitev ponujajo še spletno podporo in kontaktni center, hkrati pa vlagajo v nadgradnjo mreže bankomatov z naprednimi funkcionalnostmi.

 

Širitev mreže bankomatov ni načrtovana

Čeprav lokalna skupnost že več let daje pobude za postavitev dodatnih bankomatov, zlasti na območju trgovskega središča Supernova (v bližini trgovin DM, Lidl, Eurospin), pa širitev mreže bankomatov Intese Sanpaolo Bank trenutno ni predvidena. V skladu s splošnimi trendi v Evropi se uporaba gotovine namreč zmanjšuje, kar vpliva tudi na potrebe po dodatnih lokacijah za dvig ali polog gotovine, ocenjujejo. Na območju občine Postojna so trenutno nameščeni trije njihovi bankomati.

Zadovoljstvo uporabnikov spremljajo redno, ob tem pa večjih težav ali pripomb na delovni čas in dostopnost poslovalnic ne zaznavajo, še dodajajo. Ugotavljajo pa, da si stranke želijo nadaljnjega razvoja digitalnih storitev, kar je v skladu s širšimi pričakovanji trga. »Kljub temu ostaja naša strategija usmerjena v ohranjanje mreže poslovalnic, saj verjamemo, da osebni stik v bančništvu ohranja ključno vrednost.«

 

Poštne storitve dopolnjujejo alternativne oblike

Dostopnost poštnih storitev v občini Postojna je po zagotovilih Pošte Slovenije »razmeroma dobra«. Od konca leta 2023 območje spet pokrivajo z dvema rednima poštama v Postojni in na Prestranku, dopolnjujeta ju pogodbeni pošti v Planini in Hruševju. Vse bolj pa stavijo tudi na alternativne oblike, kot so paketomati, ter možnost opravljanja osnovnih storitev pri pismonošah na terenu.

Na Pošti poudarjajo, da so uporabnikom storitve na voljo vsaj petkrat tedensko, ne glede na obliko poslovalnice. Tudi pogodbene pošte sicer nudijo vse osnovne storitve, kot so pošiljanje pošiljk, plačilni promet, osnovne bančne storitve in prodaja blaga, vendar so hkrati vezane na delovni čas posameznega podjetja, kar pomeni, da je njihova dostopnost v praksi lahko precej omejena.

Alternativne oblike, kot so paketomati, omogočajo 24-urni dostop vse dni v tednu, brez čakalnih vrst in stika z osebjem, a so bolj prilagojene digitalno veščim uporabnikom in tistim, ki si želijo hitrih, samopostrežnih rešitev. V Postojni delujeta trenutno dva paketomata (na Ulici 1. maja in na Reški cesti), pakete pa je mogoče prevzemati tudi na bencinskih servisih Petrol in Shell.

Na Pošti Slovenije pojasnjujejo, da razvoj teh rešitev omogoča večje naložbe v avtomatizacijo in širitev mreže, s čimer se odzivajo na sodobne logistične zahteve: hitrejša dostava, enostavnejše vračanje izdelkov in bolj fleksibilna dostavna mesta.

 

Ohranjanje prisotnosti – s kompromisi

Na Pošti povedo, da alternativne oblike dopolnjujejo klasične poslovalnice predvsem tam, kjer bi bil dostop do osnovnih storitev sicer omejen. Sodelovanje z lokalnimi podjetniki v obliki pogodbenih pošt omogoča ohranjanje prisotnosti tudi v manjših krajih in na podeželju. Kljub temu se mreža rednih pošt krči, nadomestki pa pogosto ne morejo v celoti nadomestiti njihove vloge.

Zavedajo se, da je prebivalcem v manjših krajih pomembno zagotoviti nemoten dostop do osnovnih, torej tudi poštnih storitev, zato pri načrtovanju sprememb v mreži aktivno sodelujejo z lokalnimi skupnostmi. »Z občinami smo v stalnem stiku, še posebej takrat, ko se pripravljajo spremembe v organizaciji poštnih storitev,« zatrjujejo. 

Dodajajo še, da pred kakršnimi koli spremembami izdelajo tudi analize obiskov posameznih pošt. Te pomagajo oceniti dejanske potrebe lokalnega okolja in omogočajo prilagoditev poslovanja. S takšnim pristopom lahko poštne storitve ostanejo dostopne tudi tam, kjer bi  klasična pošta morda težko preživela. V praksi pa se uporabniki pogosto počutijo postavljene pred izvršeno dejstvo, kar velja zlasti za starejše in digitalno manj vešče prebivalce.

Tako je tudi urnik pošte Prestranek, nad katerim negodujejo krajani, prilagojen dejanskemu prometu, zatrjujejo na Pošti. Menijo, da lahko v okviru delovnega časa postorijo svoje opravke vsi. Pošta Prestranek je za stranke odprta ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in petkih od 13. do 16. ure ter ob sredah od 15. do 18. ure.

 

Manj pisem, več paketov

Na Pošti spomnijo, da je zmanjševanje vloge klasične pošte del širšega trenda: količina pisemskih pošiljk v Sloveniji se je od leta 2011 zmanjšala za 60 odstotkov, vsako leto se zmanjša približno še za desetino. Vzporedno s tem narašča število paketnih pošiljk, kar je posledica rasti spletnega nakupovanja ponudb iz tujine, v zadnjem obdobju zlasti s Kitajske. Tudi v Postojni so s trenutno zasedenostjo obstoječih paketomatov zelo zadovoljni, zato bodo letos postavili še dodatnega.

Kot sicer zagotavljajo, so poštarji tako v mestu kot na podeželju na terenu vsak delovni dan, zato uspešno dosegajo zakonsko predpisane roke dostave – prednostne pošiljke so v 95 odstotkih dolžni dostaviti že naslednji delovni dan, neprednostne pa v 99 odstotkih v treh delovnih dneh.

Uporabniške izkušnje v praksi seveda niso vedno idealne, še posebej v konicah, kot so praznični december ali spletne akcije, ko število pošiljk močno naraste. Takrat sicer okrepijo ekipe, a obremenjenost sistema je prevelika, da bi lahko v najkrajšem možnem času dostavili pošiljke vsem naslovnikom.

Kot odgovor na digitalne trende je Pošta Slovenije razvila tudi aplikacije, kot sta Moja dostava – moja izbira in platforma MojaPošta; omogočata vpogled v status pošiljk, izbiro dostave in vračila preko paketomatov. Te rešitve so učinkovite in priljubljene pri mlajših, digitalno spretnih uporabnikih; odgovora na vprašanje, koliko uporabnikov jih v resnici zna ali želi uporabljati, pa na Pošti nimajo.

 

Več povezav, nova postaja

V podjetju Nomago spomnijo na nekaj pomembnih korakov, ki so jih tako v mestnem kot medkrajevnem javnem potniškem prometu naredili v sodelovanju z Občino Postojna. V minulem letu so z novo linijo nadgradili mestni potniški promet in s tem praktično podvojili kapacitete, občanom in  turistom pa zagotovili tudi dodatne povezave s Postojnsko jamo, podjetniškim inkubatorjem, športnim parkom, nakupovalnimi centri na obrobju mesta, knjižnico, zdravstvenim domom in železniško postajo. V poletnih mesecih je zaradi povečanega števila turistov okrepljena tudi posebna linija shuttle bus, ki povezuje Postojnsko jamo s Predjamskim gradom in železniško postajo.

Skupaj z Občino so izbrali še nadomestno lokacijo začasne avtobusne postaje, da je v neposredni bližini osnovne šole, Šolskega centra, vrtca in zdravstvenega doma. Nova postaja bo z 11 peroni, s čakalnico, sanitarijami in polnilnico za električne avtobuse pomembna pridobitev za kraj in širšo regijo, so prepričani v Nomagu. Gradnja poteka po načrtih in naj bi se zaključila najpozneje jeseni letos.

 

Dostopnost se izboljšuje, zanesljivost ne vedno

V navezi z Direkcijo RS za javni potniški promet (DUJPP) izboljšujejo prevozniška podjetja tudi povezave, prilagajajo vozne rede, širijo zmogljivosti in uvajajo nove storitve, ki javni prevoz približujejo vsem generacijam.

Pri načrtovanju linij medkrajevnega prometa upoštevajo predvsem potrebe učencev, dijakov, študentov in zaposlenih, z dodatnimi vozili in prilagojenimi voznimi redi pa se odzivajo tudi na spremenjene potovalne navade. Z novim koncesijskim obdobjem se je frekvenca prevozov povečala, dodane so bile nove linije, standardi prevozov se postopno dvigujejo. Tako naj bi do leta 2026  vsi medkrajevni prevozi potekali z vozili, ki ustrezajo najstrožjemu okoljskemu standardu EURO 6. Na ravni države je poleg brezplačnih vozovnic za upokojence dodatna pridobitev tudi pilotni projekt prevozov na klic za gibalno ovirane osebe, ki ga DUJPP izvaja od septembra 2024.

V zadnjem letu se je po oceni podjetja LPP (kot koncesionar linijskega prevoza potnikov v cestnem prometu izvaja tudi prevoze na relaciji Ljubljana–Postojna) povišal standard dostopnosti javnega prevoza za petino. To pomeni boljšo pokritost in pogostejše povezave tudi za prebivalce manjših krajev.

Kljub temu se med potniki občasno pojavljajo pripombe o odstopanjih od voznih redov, saj se zgodi, da avtobus ne pripelje, zamuja ali pa namesto po avtocesti vozi po regionalni cesti. Pri obeh prevoznikih zagotavljajo, da prevoze izvajajo v skladu z veljavnimi, uradno potrjenimi voznimi redi, objavljenimi na spletnih straneh. Ob tem dodajajo, da bi za natančnejše pojasnilo posameznih primerov potrebovali konkretnejše informacije.

 

Bodo vlaki v Planini ustavljali le še do decembra?

Čeprav so na Slovenskih železnicah (SŽ) že napovedali ukinitev postajališča Planina in s tem precej razburili prebivalce okoliških vasi, bodo vlaki na tej postaji ustavljali vsaj do decembrske spremembe voznega reda. »Odločitev o morebitni ukinitvi postanka pa je v rokah upravljavca železniške infrastrukture, to je podjetja SŽ-Infrastruktura,« odgovarjajo s SŽ.

Kot pojasnjujejo, se pred takšnimi odločitvami upošteva vrsto dejavnikov, med njimi tudi varnostne vidike, prostorske pogoje in seveda število potnikov, ki vstopajo in izstopajo na posamezni postaji. Teh pa je v Planini le med tri in pet na dan. »Cilj SŽ je optimizacija voznega reda in skrajševanje potovalnega časa za večino uporabnikov, torej vseh potnikov na tej progi,« pojasnjujejo na SŽ potezo, s katero želijo pridobiti nekaj minut. Dodajajo še, da se pri pripravi voznih redov trudijo ohraniti čim večjo dostopnost prevozov za širši krog uporabnikov, pri tem pa vseeno iščejo ravnotežje med učinkovitostjo prevoza in potrebami na terenu.

 

Blagajna, kartomat in možnost nakupa na vlaku

Popolnoma odveč pa je skrb o morebitnem zaprtju železniške blagajne na postaji v Postojni, ki sicer res posluje po omejenem urniku, zatrjujejo na SŽ.  Kot poudarjajo, so delovni časi vseh potniških blagajn objavljeni in redno posodobljeni na njihovi spletni strani. V času, ko je blagajna zaprta, potniki lahko kupijo vozovnice (v Postojni samo z bančno kartico) na kartomatih ali – brez doplačila – pri  sprevodniku na vlaku. V času, ko blagajna obratuje, pa je treba za nakup vozovnice na vlaku doplačati pet evrov.

Na SŽ poudarjajo, da je osebni stik na blagajnah še vedno pomemben del njihove storitve, saj želijo ostati dostopni različnim skupinam potnikov, ne glede na njihove digitalne spretnosti ali starost. Ob nakupu vozovnic na spletu ali z aplikacijo Grem z vlakom pa so na voljo pisna navodila in video prikaz, s katerimi želijo potnikom olajšati prehod na digitalno storitev.

 

Postojnska železniška postaja še vedno nedostopna za gibalno ovirane

Žal pa kljub digitalizaciji in tehnološkemu napredku ostajata železniška postaja in potovanje z vlakom  v Postojni za mnoge gibalno ovirane potnike nedostopna. Železniška postaja namreč še vedno ni opremljena z dvigali, klančinami ali drugimi tehničnimi rešitvami, ki bi potnikom na invalidskih vozičkih omogočale samostojen dostop do peronov ter vstop na vlak in izstop z njega. Postojne ne najdemo niti na seznamu postaj, na katerih Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), pristojna za to, načrtuje prilagoditve in nadgradnje železniških postaj oziroma obljublja v prihodnjih letih prenovo ali izboljšanje dostopnosti, pravijo na SŽ. To pomeni, da bodo potniki z omejeno mobilnostjo pri uporabi železniškega prevoza na tem območju še naprej odvisni od pomoči drugih.

Slovenske železnice pri vstopu na vlak in izstopu z njega sicer zagotavljajo podporo osebja, vendar morajo potniki željo napovedati (po telefonu ali elektronski pošti) najmanj 24 ur pred predvidenim odhodom ali prihodom. Natančna navodila in obrazci za najavo so objavljeni na njihovi spletni strani. Nedavno so na SŽ posodobili tudi spletno stran z informacijami za potnike z omejeno mobilnostjo. Na njej  je mogoče preveriti, kako so posamezne postaje opremljene, ter oddati prošnjo za pomoč.