S Prepihom na sprehod: Skok čez Nanoščico

Prepihova rubrika: Gremo na sprehod

Skok čez Nanoščico

V poletnih mesecih nam nizek vodostaj reke Nanoščice omogoča raziskovanje stezic okoli njene kačaste struge; kakšna pot nas pelje celo naravnost vanjo in nam tako na pladnju ponudi prijetno osvežitev. Med Zagonom in Malim Otokom je čez reko tudi več brvi, zato lahko kakšno uro dolg krog sklenemo na prijetni ravninski trasi z obeh koncev reke in vmesnim prečkanjem.

Če ne živimo v bližini Betalovega spodmola, bo najlažje, da svoje prevozno sredstvo parkiramo kar na označenem parkirišču pod paleolitskim jamskim najdiščem in jo peš mahnemo čez cesto, mimo avtobusne postaje z leseno hišico na makadamsko pot. Čez približno 600 metrov (še preden vidimo kapelico) zavijemo levo po cesti, ki se pravokotno odcepi proti Malemu Otoku. Tam bomo hodili ob Betalovem letališču, modelarski stezi Društva Betal. Makadamska pot kmalu preide v lepo uhojen poljski kolovoz. Zavija rahlo levo in nas po travniku pripelje do krajših odsekov gozda, kjer se pot zoži, goste krošnje nad nami pa naredijo vtis naravnega tunela. V rahlem spustu se bližamo Nanoščici. Ta po močvirnatih travnikih in nižinskem poplavnem gozdu riše slikovite meandre in ponuja naravni habitat ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Med njimi najdemo tudi potočne rake, ki veljajo za pokazatelje ohranjenosti potoka in kakovosti vode.

Ko travniška pot doseže makadam na križišču, zavijemo desno proti Malemu Otoku in čez dobrih 100 metrov cesta že zabrede v Nanoščico. Tik pred strugo na svoji desni vidimo potko, ki nas pelje do premišljeno postavljenih večjih skal, po katerih lahko odskakljamo na drugi breg reke, ne da bi morali sezuvati svoja obuvala. Če se sprehajamo z naraščajem, pa bo to seveda najbolj zabaven del poti in priljubljen postanek. Ob prečkanju vode lahko po strugi pobrskamo celo za kakšno školjko in opazujemo vodne prebivalce.

Od struge Nanoščice jo uberemo po cesti naravnost navzgor v vas. Čez približno 300 metrov, pri avtobusni postaji v vasi, zavijemo desno in kmalu dosežemo zadnjo hišo, za katero vidimo asfaltni odcep desno navzdol, spet proti reki. Asfalt že hitro zamenja makadam, ki vodi mimo lepo urejenih vrtov in skladovnic drv ter se nato zmanjša v kolovoz, ta pa v slabše vidno travniško pot, vendar če ji vztrajno sledimo, nas čez pokošen travnik pripelje do brvi. Pozorni moramo biti nekje na dobri polovici travniške ravnice, kjer se kolovoz že skoraj izgubi, ozka steza pa se na naši desni diagonalno odcepi proti prehodu med grmiščem. Tam nas v obrečnem pasu vegetacije od daleč gleda luknja, skozi katero stopimo na železno brv, ki čvrsto podpira naš korak nad vodo. Na drugem bregu srečamo že znano cesto, po kateri smo prišli do Malega Otoka. Tokrat se na njej obrnemo levo in nadaljujemo proti Zagonu po poti, po kateri smo prišli.

Reka Nanoščica je hudourniške narave, zato je v času padavin hitro tekoča in večkrat poplavlja. Sprehod s prečkanjem pod Malim Otokom bo zato najlepši poleti, ko je pot tik ob njej suha, vodostaj pa dovolj nizek.