Iz Prepiha: Prof. dr. Gabrijel Kernel, pionir slovenskega sodelovanja v Cernu
Prepihova rubrika: Zanimivosti
Prof. dr. Gabrijel Kernel, pionir slovenskega sodelovanja v Cernu, je v srcu vedno nosil rodne Koče
Besedilo: Ester Fidel
Enaindvajsetega junija je na posebni prireditvi v Ženevi zaplapolala slovenska zastava v čast polnopravnemu članstvu Slovenije v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN). Polnopravno članstvo odpira nove priložnosti sodelovanja slovenskim podjetjem. Pač pa slovenski znanstveniki sodelujejo s Cernom že polnih štirideset let. Sodelovanje je začel leta 1975 prof. dr. Gabrijel Kernel, ki sicer velja za utemeljitelja eksperimentalne fizike osnovnih delcev, s svojim neprecenljivim znanstvenim prispevkom pa je odločilno prispeval k napredku stroke in prepoznavnosti Slovenije, saj jo je vpisal na zemljevid ključnih držav v fiziki osnovnih delcev. Ampak svetovno uveljavljeni raziskovalec je v duši ostal preprost človek in se je do konca svojega življenja rad vračal v svoj rodni kraj Koče, k svojim sorodnikom in vaščanom.
Dr. Kernel žal ni dočakal uradnega polnopravnega članstva Slovenije v Cernu, saj se je za vedno poslovil v letošnjem januarju. Njegov sodelavec prof. dr. Peter Križan je dejal, da je polnopravno članstvo Slovenije v Cernu tudi spomin na Kernelove prve korake v organizaciji pred dobrimi štirimi desetletji – uspešno znanstveno sodelovanje v Cernu je namreč že davnega leta 1975 začel prav dr. Gabrijel Kernel.
Prof. dr. Gabrijel Kernel se je rodil 14. septembra 1932 v Kočah. Tako kot ostali kočanski otroci je tudi on s pomočjo tamkajšnjih učiteljic in učiteljev osvajal svoja prva znanja v slavinski osnovni šoli, nato v postojnski. V srednješolskih letih je obiskoval postojnsko gimnazijo, kjer je tudi maturiral. Študij ga je vodil v Ljubljano. Na Odseku za tehniško fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je leta 1959 diplomiral, leta 1965 pa še doktoriral.
Znanstveno pot je začel na Institutu Jožef Stefan. Od 1966 do 1968 je bil znanstveni sodelavec na Univerzi v Oxfordu. Po vrnitvi na Institut Jožef Stefan se mu je skupaj s skupino mladih slovenskih fizikov po zaslugi svoje znanstvene odličnosti uspelo leta 1975 vključiti v raziskave v evropskem laboratoriju za fiziko delcev v CERN-u v Ženevi , ki jo je ustanovil prav v ta namen. V osemdesetih letih je slovensko skupino vključil v eksperiment Argus; ta se je posebej proslavil z odkritjem mešanja mezonov B. V devetdesetih letih je sodeloval pri eksperimentu Delphi, ki je bistveno prispeval k poznavanju parametrov standardnega modela osnovnih delcev.
Leta 1970 je bil izvoljen za docenta, 1976 za izrednega in leta 1981 za rednega profesorja na Univerzi v Ljubljani. Opravljal je številne pomembne funkcije na univerzah v Ljubljani in Novi Gorici, Institutu »Jožef Stefan«, v Raziskovalni skupnosti Slovenije in Agenciji za raziskovalno dejavnost RS ter bil tudi redni član SAZU.
Objavil je okrog 300 člankov v mednarodnih revijah, predaval na univerzah po Evropi in predstavljal izsledke svojih raziskav na mednarodnih znanstvenih konferencah. Na svoji poklicni poti je prejel vrsto priznanj in nagrad – začenši s Prešernovo študentsko nagrado za diplomsko delo in vse do Zoisove nagrade za življenjsko delo.
Nedvomno pa so mu največje priznanje dali njegovi študenti, s katerimi je predano delil vse svoje znanje in jim bil zgleden mentor pri diplomskih nalogah, ter sodelavci, ki so ga v spominu ohranili kot vrhunskega znanstvenika, predvsem pa kot čudovitega človeka in sodelavca.
V lepem spominu bo ostal tudi vaščanom Koč, ki so Gabrijela poznali predvsem kot Elkota, skromnega in spoštljivega do vseh. V Kočah je živel do svoje zaposlitve v Ljubljani, nato se je z ženo Ireno in sinom Igorjem preselil v prestolnico. Kljub temu je vseskozi ohranjal trdno vez s svojo rodno vasjo.