Iz Prepiha: Pripravljeni na najslabše

Prepihova rubrika: Tema meseca

Pripravljeni na najslabše

Besedilo: Mateja Jordan

Konec avgusta je obilno deževje na Postojnskem znova pokazalo, kako nepredvidljive in uničujoče so lahko vremenske ujme. V pičlih nekaj urah je v posameznih vaseh padlo tudi do 190 litrov dežja na kvadratni meter, meteorna voda pa je vdrla v več kot 40 hiš. Najhuje je bilo v Hruševju, Hraščah, Sajevčah, Hudičevcu, Šmihelu in Slavini. Sprožila sta se tudi dva plazova,  v Hruševju ter med Sajevčami in Rakulikom. Geologi so opozorili, da bo sanacija plazu v Hruševju zahtevnejša, saj obstaja na strmem pobočju nevarnost dodatnega krušenja kamenja. Regijski center za obveščanje je prejel skoraj 300 klicev na pomoč, na terenu pa je delovalo kar 160 gasilcev in pripadnikov Civilne zaščite, ki so skupaj z domačini odstranjevali nanose peska in grušča s cest ter reševali zalite objekte. Ujma je povzročila precejšnjo materialno škodo in znova odprla vprašanje, kako pripravljeni so prebivalci na podobne naravne nesreče in kako pomembna sta pravočasno ukrepanje in medsosedska pomoč.

Nove vremenske razmere, novi izzivi

»Na naravno nesrečo nikoli ne moremo biti stoodstotno pripravljeni,« poudarja Klemen Grilj, namestnik poveljnika Civilne zaščite (CZ) občine Postojna, tudi aktiven gasilec z dolgoletnimi izkušnjami na področju reševanja, pomoči in preventive. Narava in vremenski pojavi so vse bolj nepredvidljivi, kar dodatno otežuje priprave nanje, zato težko izpostavlja konkretne pomanjkljivosti.

»Kadar poplavlja podtalnica, ima že skoraj vsak občan črpalko in si lahko pomaga sam. Pri hudourniških poplavah pa je samopomoč bistveno težja,« dodaja poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Postojna Rok Muhič. Opaža, da je vedno več težav zaradi novogradenj in sprememb v infrastrukturi. Zato v zadnjem času poplavlja tudi na lokacijah, na katerih poplav prej ni bilo. »Gasilci in interventne službe v občini smo za odziv ob naravnih nesrečah dobro organizirani, a pogosto nemočni. Lokalna skupnost je pripravljena, posamezniki pa se bodo morali prilagoditi novim razmeram.« Na primer: letos je Planino prizadela tudi izjemno močna toča in povzročila veliko škode. Gasilci so takoj priskočili na pomoč, vendar so njihovi ukrepi samo začasni, saj prekrivanje streh s folijo prepreči zamakanje le do prihoda krovcev ali do sanacije. To pa za marsikoga pomeni nepričakovan in velik finančni zalogaj.

Tudi sicer povzročajo največ izzivov ujme s točo, močnim vetrom in silovitimi nalivi, ki so iz leta v leto intenzivnejši. Vse pogosteje so takšne ekstremne ujme zelo lokalizirane in  z veliko močjo prizadenejo manjša območja, kar povzroča precejšnjo škodo in dodatno otežuje pravočasno zaščito.

Vse več sprememb vpliva tudi na gasilske intervencije. »Letos poleti nismo imeli niti enega požara v naravi, ki je sicer značilen za ta čas. Vsi gasilci obalno-kraške regije smo bili junija zelo zaskrbljeni zaradi rekordno zgodnje suše in visokih temperatur. Julija in avgusta pa se je slika obrnila in tako so lahke obleke in opremo za gašenje požarov zamenjale pelerine, gumijasti škornji, črpalke in protipoplavne vreče,« pripoveduje poveljnik PGD Postojna.

Preventiva je najboljša obramba

Kljub nepredvidljivosti narave pa lahko vsak preventivni ukrep pomembno olajša soočanje z nastalo situacijo, sta prepričana sogovornika. Že preprosti koraki, kot so redno čiščenje odtočnih jaškov, zavarovanje premičnin pred vetrom ali umik avtomobilov v garažo pomenijo dragocen prispevek k večji varnosti. Ne smemo pozabiti niti na stara drevesa okoli hiše, ki jih je treba redno obrezovati, da ob neurju ne bi ogrožala nikogar. »Če teh osnovnih ukrepov ne izvedemo, ostanemo le pasivni opazovalci dogajanja,« opozarja Grilj.

Ključno vlogo imata tudi redno vzdrževanje odtočnih poti in sprotno odstranjevanje materiala, ki bi lahko povzročil zamašitve in s tem škodo še povečal. Ob nastalih poplavah pa  je najpomembneje, da se padavinska voda čim hitreje in varno odvede stran od objektov.

V Slavini se je ob zadnjem avgustovskem neurju izkazal kot ključen protipoplavni ukrep upravljalca voda, ki je preprečil, da bi Veliki potok povzročil še večjo škodo. Kot je povedal poveljnik PGD Slavina Tadej Smrdel, tako visoke vode v vasi še ni bilo, na srečo pa je ostalo le pri zalitih drveh in poplavljenih kleteh. Po njegovih besedah so domačini, »staroselci« precej bolje pripravljeni, saj imajo izkušnje in dobro poznajo obnašanje narave.

Za gospodinjstva je zelo pomembno, da imajo pripravljen načrt ukrepanja ter vsaj osnovno zalogo hrane in orodja. Po Griljevem mnenju je smiselno imeti pri roki tudi kakšno vrečo peska, zlasti na območjih, kjer obstaja večja nevarnost poplav. Specializirano opremo sicer praviloma zagotavljajo službe zaščite in reševanja, vendar lahko posamezniki veliko naredijo sami – predvsem tako, da pravočasno zaščitijo dragocene predmete, gospodinjske aparate in dokumente ter jih umaknejo v višje prostore, kjer nevarnosti za poplave ni.

Pripravljeni in povezani

Ob nedavnih poplavah in neurjih so člani Civilne zaščite spremljali zelo različne zgodbe, se spominja Klemen Grilj. Med ljudmi opaža  krepitev zavedanja, da ne moremo samo čakati na pomoč od zunaj, ampak moramo začeti sami čim prej izvajati zaščitne in sanacijske ukrepe. Prav ta samoiniciativnost je pogosto odločilna za obseg škode in učinkovitost odpravljanja posledic.

Predsednik PGD Hruševje Primož Krnel opozarja, da mnogi kljub opozorilom ne ukrepajo, dokler voda ne priteče in je že prepozno. »Tisti, ki so poplavo že doživeli, so bili tudi tokrat pripravljeni. Zaščitili so se s protipoplavnimi vrečami in premoženje pravočasno umaknili na varno. Drugi pa so čakali in nato klicali na pomoč.« Po njegovih izkušnjah je tako po vsej Sloveniji – pri poplavah, vetrolomih in drugih nesrečah.

Na podeželju so ljudje običajno bolj povezani in bolje poznajo svojo hišo, dvorišče in okolico ter vedo, kje so jaški, priključki in morebitna kritična mesta. V mestih pa se razlika pokaže predvsem pri večstanovanjskih stavbah, v katerih skupne težave, recimo poplavljene kleti, pogosto rešuje le del stanovalcev, medtem ko se drugi zanašajo na sosede ali pa čakajo na posredovanje intervencijskih služb. »V večstanovanjskih objektih so tudi preventivni ukrepi pogosto slabše organizirani, saj je zaradi številnih lastnikov in njihovih nesoglasij težje doseči skupni dogovor,« opaža Muhič.

Solidarnost ob naravnih nesrečah ostaja izjemnega pomena. Tudi izkušnje kažejo, da ljudje v najtežjih trenutkih še vedno znamo stopiti skupaj, se povezati in pomagati drug drugemu, opaža Grilj. »To je poseben fenomen,« se strinja Krnel. »Ob nesreči sosed sosedu vedno prvi priskoči na pomoč. Po začetnem šoku se pokažejo solidarnost pa tudi dobri odnosi z gasilci.«

Opozorila in napotki, ki jih ne smemo prezreti

Navodila za ukrepanje ob različnih naravnih in drugih nesrečah so zbrana tudi na spletni strani Uprave za zaščito in reševanje ter na portalu gov.si, kjer so objavljeni »Napotki prebivalcem ob nesrečah«. Prebivalci imajo na voljo veliko informacij o tem, kako ravnati ob različnih izrednih vremenskih dogodkih, vprašanje pa je, koliko jih te vsebine v poplavi vseh drugih sploh dosežejo, ugiba Grilj.

Starejši se sicer še vedno najbolj zanašajo na radio in televizijo, mlajši pa na družbena omrežja. Občina Postojna občane sproti obvešča o vsem po svoji spletni strani in Facebook profilu. Sogovornik izpostavlja tudi pomembno novost – sistem SI-Alarm, ki ga bo Uprava RS za zaščito in reševanje skupaj z Ministrstvom za digitalno preobrazbo testirala 27. septembra ob 12. uri. Takrat bodo vsi uporabniki mobilnih telefonov v slovenskih omrežjih prejeli opozorilno sporočilo. Gre za novo orodje za množično obveščanje in alarmiranje, ki dopolnjuje obstoječe sisteme, kot so sirene, mediji in spletna obvestila.

»Večkrat se občani obrnejo na nas, gasilce, po nasvet glede preventivnih ukrepov. Poleg napotkov jim lahko ponudimo tudi protipoplavne vreče in drugo osnovno zaščitno opremo,« še pove Rok Muhič.

Ko ARSO razglasi rdeči alarm ali napove drug resen vremenski pojav, ljudje praviloma postanejo zelo pozorni. Takrat redno spremljajo medije, obvestila Civilne zaščite in druga opozorila, saj se zavedajo resnosti situacije in nevarnosti, ki jo prinašajo ekstremni vremenski dogodki, pravi Klemen Grilj. »Najverjetneje se bomo vedno pogosteje soočali z vremenskimi razmerami, ki nam doslej niso bile poznane. Zato velja načelo: »Upajmo na najboljše, a se hkrati pripravljajmo na najslabše.«