S Prepihom na sprehod: Po Jakobovi poti

Prepihova rubrika: Gremo na sprehod

Po Jakobovi poti

Na Postojnskem imamo dve Jakobovi poti. Eno najdemo med Čukovco in Velikim Otokom in nosi ime po naši lokalni pravljični legendi o pastirčku Jakobu. Gre za gozdno učno pot, ki predvsem najmlajšim ponuja domišljene možnosti za igro in raziskovanje. Druga nosi ime po svetniku, zavetniku Španije in je del ene najstarejših romarskih poti, ki z vseh koncev Evrope in celo s severa Afrike spreda niti v mrežo, usmerjeno proti španskemu svetišču svetega Jakoba v mestu Santiago de Compostela. Prepoznana je po rumeni pahljačasti školjki pokrovači in rumenih puščicah. V domači občini lahko prehodimo 30 kilometrov Jakobove poti od Planinskega polja do južnega pobočja Nanosa.

Značilnost poti je, da nas vodi po manj obljudenih pešpoteh, povezuje cerkve lokalnih vasi in se – kjer se le da – umika v naravo. Naš najljubši del za krajši sprehod je tisti na skrajnem zahodu občine, tik preden prestopimo na Vipavsko. Ko nas v lepih jesenskih dneh mogočni Nanos vabi v svojo bližino, pa se ne želimo boriti z višinskimi metri, nam Jakobova pot postreže s pravljično gozdno stezico, ki se pretežno ravninsko vije po nanoškem pobočju nad Rebrnicami. Avto lahko pustimo v Razdrtem na označenem parkirišču za Nanos, od koder nadaljujemo po mostu čez avtocesto in levo na makadamsko pot. Tja nas usmerjajo tudi rumene puščice in Jakobova školjka – prepoznavni simbol znamenite romarske poti. Cesta se po dobrem kilometru konča in na desno se odcepi pešpot – ta je prvih nekaj 10 metrov skupna vzponu na Nanos in Jakobovi poti. Če nam ni do hoje po cesti, se lahko do tega izhodišča tudi zapeljemo in vozilo pustimo na koncu makadama.

Po zelo kratkem vzponu se na levo odcepi ožja stezica; pozorni moramo biti na rumeno puščico, ki nas na nekoliko zaraščenem odcepu preusmerja z glavne pešpoti na levo. Od tu se vseskozi držimo steze in vsake toliko nas v potrditev prave smeri pozdravi rumena puščica. V manj kot pol ure smo že v Vipavski občini. Če imamo na voljo dovolj časa, lahko po idilični Jakobovi poti nadaljujemo do asfaltne ceste. Odsek je dolg približno 7 kilometrov v eno smer, zato se lahko glede na kondicijske in časovne zmožnosti obrnemo na poljubni točki in se po isti poti vrnemo nazaj.

Jakobova pot na Postojnskem ponuja veliko slikovitih odsekov: iz Planine čez Planinsko goro, po jamborni cesti, naprej do Predjame, pa skozi gozd do Šmihela in naprej mimo Stran ob Nanosu proti Krasu. Za to, da v zadnjih desetletjih vse več slišimo o Jakobovi poti, je sicer zaslužen papež Janez Pavel II., ki je leta 1982 romal v Kompostelo na grob apostola Jakoba in v svojem znamenitem govoru pozval Evropo, da odkrije svoje korenine in se vrne k njim. Od takrat je vse več držav začelo markirati in urejati različne veje Jakobove poti, nastajala so društva ljubiteljev in podpornikov. Po njihovi zaslugi imamo tudi pri nas lepo označeno uradno pot, in sicer tako v različici za pohodnike kot tudi za kolesarje.