Svetovni dan sladkorne bolezni

Mednarodna zveza diabetikov (IDF) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta leta 1991 razglasili svetovni dan sladkorne bolezni kot odziv na vse večjo zaskrbljenost zaradi naraščajoče grožnje za zdravje, ki jo predstavlja sladkorna bolezen. Svetovni dan sladkorne bolezni je uradni dan Združenih narodov postal leta 2006, ko je bil sprejet v okviru resolucije 61/225 generalne skupščine Združenih narodov. Vsako leto ga obeležujemo 14. novembra, na dan rojstva sira Fredericka Bantinga, ki je leta 1922 skupaj s Charlesom Bestom odkril inzulin.

Svetovni dan sladkorne bolezni je največja kampanja osveščanja o sladkorni bolezni po vsem svetu; v več kot 160 državah vsako leto doseže več kot eno milijardo ljudi. Kampanja opozarja na težave, ki so za svet sladkorne bolezni izjemno pomembne, in ohranja bolezen trdno v središču pozornosti javnosti in politike.

Cilj kampanje svetovnega dneva sladkorne bolezni je:

• spodbujati promocijo ozaveščanja o sladkorni bolezni skozi celo leto;

• globalni spodbujevalec podpiranja pomena usklajenih in usmerjenih ukrepov; za način spoprijemanja s sladkorno boleznijo kot globalno zdravstveno težavo.

Kampanja uporablja logotip modrega kroga, ki je bil sprejet leta 2007 hkrati z resolucijo ZN o sladkorni bolezni. Moder krog je globalni simbol ozaveščenosti o sladkorni bolezni. Ponazarja enotnost svetovne skupnosti sladkornih bolnikov kot odziv na epidemijo sladkorne bolezni.

Kampanja svetovnega dneva sladkorne bolezni je vsako leto osredotočena na izbrano temo, ki je aktualna eno leto ali več zaporednih let.

Tema svetovnega dneva sladkorne bolezni za obdobje 2024–2026 je: Sladkorna bolezen in dobro počutje.

Tema svetovnega dneva sladkorne bolezni 2024–2026 je Sladkorna bolezen in dobro počutje.
V naslednjih treh letih se bo kampanja ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni osredotočala na:

• fizično dobro počutje: pomen telesne dejavnosti in zdrave prehrane za zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 ter obvladovanje vseh vrst sladkorne bolezni in z njo povezanih zapletov;

• družbeno blagostanje: poudarjanje ovir, ki osebi, ki živi s sladkorno boleznijo, preprečujejo zdravo in izpolnjujoče življenje s svojim stanjem;

• dobro duševno počutje: ozaveščanje o izzivih, stresu in anksioznosti, ki jih lahko prinese življenje s kronično boleznijo, kot je sladkorna bolezen, in poudarjanje pomena obravnave vidikov duševnega zdravja kot dela načrta vodenja in zdravljenja sladkorne bolezni.

Izzivi sladkorne bolezni na delovnem mestu
430 milijonov oseb s sladkorno boleznijo je v delovno aktivni starosti. Na delovnem mestu se spopadajo z izzivi, kot so stigma, diskriminacija, izključenost, tesnoba in pomanjkanje dostopa do oskrbe in podpore za njihovo dobro počutje.

Nezdravo delovno okolje
Mnoga delovna mesta so nezdravo okolje za zaposlene. Pomanjkanje možnosti za gibanje, zdravo prehrano in podporo duševnemu zdravju škoduje osebam s tveganjem za sladkorno bolezen in druge kronične bolezni.

Storite več za sladkorno bolezen na delovnem mestu
Delodajalci morajo ukrepati in ustvariti varno, spodbudno in zdravo delovno okolje za osebe s sladkorno boleznijo in tiste, ki so podvržene tveganju. Podprite naš poziv k boljši ozaveščenosti in ukrepanju za sladkorno bolezen na delovnem mestu.

Več kot 90 % oseb ima sladkorno bolezen tipa 2. Obstaja več korakov, ki jih je mogoče sprejeti za zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni.

Nezdrave prehranjevalne navade in sedeči življenjski slog, kar vse je povezano z urbanizacijo, so pogosti dejavniki, ki prispevajo k razvoju sladkorne bolezni tipa 2. Obstaja ogromno dokazov iz študij v ZDA, na Finskem, Kitajskem, v Indiji in na Japonskem, da lahko sprememba življenjskega sloga (doseganje zdrave telesne teže in zmerna telesna dejavnost) pomaga preprečiti razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pri ogroženih osebah.

Zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 vključuje uravnoteženo prehrano in redno telesno aktivnost. Ohranjanje zdrave telesne teže je ključnega pomena, saj čezmerna teža in debelost povečata tveganje. Že majhna izguba teže lahko povzroči veliko razliko. Redni pregledi zlasti pri osebah z enim ali več dejavniki tveganja lahko odkrijejo zgodnje znake in posameznikom pomagajo k potrebnim spremembam za odložitev ali preprečitev pojava sladkorne bolezni tipa 2.