Prepihova tema meseca: Oj! Dobrodošli na Postojnskem!

Prepihova rubrika: Tema meseca

Oj! Dobrodošli na Postojnskem!

Besedilo: Mateja Jordan

Pri Postojnski jami so dosegli letošnji ponovno rekorden obisk s premišljenim načrtovanjem in dostopno cenovno politiko, kar jih je postavilo med »zmagovalce letošnje sezone«. Položaj Postojne kot osrednje turistične točke v Sloveniji in svetovne prestolnice krasa pa utrjujeta tudi lani sprejeta Strategija trajnostnega turizma občine Postojna 2024–2029 in nova blagovna znamka Postojnsko.

Postojnska jama zaključuje rekordno sezono z rastjo obiska in potrošnje

»Čeprav uradnih podatkov še nimamo, lahko že z gotovostjo rečemo, da je bila sezona rekordna,« po izjemnih zadnjih mesecih z zadovoljstvom strne predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. Nanjo so se pripravili zelo premišljeno, predvsem z upoštevanjem vse večje cenovne občutljivosti gostov. »Napovedi so sicer nakazovale, da bo sezona na Hrvaškem ena najboljših doslej, vendar je zaradi višjih cen postala draga destinacija. Mi pa smo cene ohranili na lanski ravni in s tem ostali dostopni tako za domače kot za tuje obiskovalce,« pojasnjuje Batagelj. K uspehu je pomembno prispevala tudi večja potrošnja znotraj ponudbe Postojnske jame.

Struktura obiskovalcev se v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenila. Postojnsko jamo in druge znamenitosti še vedno obiščejo gostje iz več kot 160 držav sveta. Med najštevilčnejšimi in tudi najzvestejšimi ostajajo Italijani, sledijo jim Nemci, katerih trg je letos znova opazno zrasel, čeprav velja za enega najbolj cenovno občutljivih. Nekoliko višje je tudi število domačih obiskovalcev, navaja Batagelj. »V primerjavi z dogajanjem v sosednji Hrvaški lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo bili pravzaprav med zmagovalci letošnje sezone. Naši ključni trgi ostajajo Italija, Nemčija, Poljska, Češka, Slovenija in širša srednjeevropska regija. Posebno pozornost namenjamo tudi španskemu, francoskemu in britanskemu trgu, ki za Slovenijo predstavljajo pomemben potencial nadaljnje rasti.«

Ameriški trg je v preteklem letu beležil izrazito rast, kar je mogoče pripisati predvsem močnemu dolarju in povečani kupni moči ameriških turistov. Zanimiva ostaja slika čezmorskih trgov jugovzhodne Azije, kjer je okrevanje po pandemiji  počasnejše. Japonski in korejski turisti se še niso v celoti vrnili, saj je zaradi splošnih podražitev postala cela Evropa zanje izjemno draga destinacija, ugotavlja prvi mož Postojnske jame. »Številk, ki smo jih dosegali pred pandemijo na trgih jugovzhodne Azije, najverjetneje ne bomo več dosegli.«

Priljubljeno izhodišče za raziskovanje

Kar zadeva nočitve, pri Postojnski jami prevladujejo krajši, najpogosteje skupinski obiski. Pri individualnih gostih pa opažajo nekoliko drugačen trend, saj Postojna postaja vse bolj priljubljeno izhodišče za raziskovanje Slovenije. Zaradi svoje lege (le korak od Ljubljane in morja) ter ugodnega razmerja med kakovostjo in ceno se številni obiskovalci raje odločijo za postanek v Postojni kot za bivanje drugje. Posledično se prav ta čas postopno podaljšuje.

»Letos nas je z največjo rastjo obiskov presenetil predvsem Expo kras, na katerem obiskovalci spoznajo naravne in kulturne značilnosti kraške pokrajine, nato pa si ogledajo še »kraljico vseh jam« – Postojnsko jamo,« pravi Batagelj. Ob tem kot pomemben del celovite ponudbe izpostavlja tudi Predjamski grad, nekakšno podaljšano roko Postojnske jame. Letos so po njegovih besedah prepeljali v Predjamo s posebnimi prevozi (shuttli) rekordno število gostov, kar je bistveno izboljšalo tamkajšnjo sicer zelo problematično  prometno situacijo.

Vizija destinacije Postojna

Že tradicionalno se dober obisk Postojnske jame in ostalih znamenitosti neposredno odraža v celotni turistični sliki občine. Po podatkih NIST/STO je bilo do avgusta letos zabeleženih 85.495 prihodov gostov, od tega je bilo 4.133 domačih, kar pomeni v primerjavi z lanskim obdobjem 7,7-odstotno rast. Povečalo se je tudi število prenočitev, in sicer za skoraj desetino, na skupno 130.343 nočitev.

Kot pojasnjuje vodja enote Turizem na Zavodu Znanje Postojna Ana Širca, pa obenem opažajo rahlo skrajšanje povprečne dobe bivanja; lani je znašala dva dni in pol, letos pa samo še dan in pol. Vendar poudarja, da turizem ni instant dejavnost, ampak tek na dolge proge, odvisen od številnih faktorjev, kot so že dokazali nekateri gostinski ponudniki s tradicijo. »Če bomo vsi delovali v isti smeri, lahko dosežemo veliko in obiskovalce prepričamo, da se zadržijo dlje.«

Med glavnimi ciljnimi skupinami so danes sicer aktivne družine in pari srednjih let, ki imajo več prostega časa in pogosto potujejo z avtodomi ter lahko na območju ostanejo dlje. Pomembno vlogo pri prepoznavnosti destinacije imajo tudi medijski ustvarjalci – od novinarjev do vplivnežev, ki s svojimi objavami prispevajo k promociji, pravi Širca.

»Postojna – svetovna prestolnica krasa«

Eden največjih izzivov postojnskega turizma pa vendarle ostaja nepovezanost glavnih znamenitosti z ostalo ponudbo v občini in regiji, kar poudarja tudi Strategija trajnostnega turizma občine Postojna 2024–2029. Po mnenju sogovornice je pomembno zavedanje, da je Postojna še vedno izrazito turistično mesto, čeprav se prebivalci z njeno turistično identiteto danes težje poistovetijo kot nekoč. »Turistični obisk mesta je tako rekoč zagotovljen,  od nas pa je odvisno, kako bomo to priložnost znali prepoznati in izkoristiti,« je opozorila.

Strategija s posodobljeno vizijo »Postojna – svetovna prestolnica krasa« sicer postavlja mesto v svetovno središče krasa ob sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU in muzeji. Nadaljnji razvoj turizma na območju bo temeljil na trajnosti, od zmanjševanja okoljskega odtisa do uporabe obnovljivih virov in sodelovanja v programih za varovanje narave. Pomembno vlogo pa  ima predvsem lokalna skupnost, ki z vključevanjem v oblikovanje ponudbe in z izobraževanjem o dediščini prispeva k avtentičnosti destinacije.

Posebna pozornost je namenjena izkušnjam, ki izhajajo iz naravnih in kulturnih posebnosti krasa ter spodbujajo spoštovanje do okolja. Pri tem igrajo vse večjo vlogo inovacije in sodobne tehnologije, saj z digitalnimi orodji in interaktivnimi vsebinami bogatijo obisk in olajšajo upravljanje prostora. Poslanstvo destinacije je razvijanje turizma okoljsko in družbeno odgovorno ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine za prihodnje generacije, je zapisano v Strategiji.

Med izzivi in novimi priložnostmi

Destinacija se sooča z več drugimi izzivi, ki vplivajo na njen razvoj in konkurenčnost. Turistična ponudba je razdrobljena, saj njeni posamezni elementi niso dovolj povezani v enotno zgodbo destinacije, gost pa posledično ne doživi celovite izkušnje. Pogosto je tudi premalo kakovostna, kar kaže na potrebo po večji profesionalizaciji in usposabljanju ponudnikov ter boljšem razvoju podpornih storitev. Turizem je ob tem osredotočen močno sezonsko, kar obremenjuje infrastrukturo in sproža vprašanja o nosilni zmogljivosti prostora. Aktualno je še vprašanje o učinkovitosti upravljanja destinacije; zahteva namreč bolj usklajeno delovanje vseh ključnih deležnikov in dolgoročno strateško vodenje razvoja.

Strategija izpostavlja tudi nizko turistično pripadnost prebivalcev in pomanjkanje podjetniške pobude, kar omejuje razvoj novih produktov in sodelovanje znotraj lokalnega okolja. Ana Širca sicer meni, da spodbud, tako organizacijskih kot finančnih, ne manjka. V enoti Turizem so letos izvedli turistični program za mlada podjetja z idejami na področju turizma, namenjen spodbujanju razvoja turističnega gospodarstva. Občina Postojna pa je objavila dva razpisa – enega za razvoj turistične infrastrukture in drugega za nakup opreme in strojev kot pomoč podjetjem pri nadaljnjem razvoju in izboljšanju ponudbe. V letošnjem letu so začeli tudi aktivno sodelovati s šolami na področju turistične vzgoje, da bi pri mladih spodbudili zanimanje in spoštovanje do turizma ter razvijali zavest o pomenu te panoge za lokalno okolje.

Razvojni cilji destinacije Postojna so tako usmerjeni v dvig kakovosti, trajnosti in vključevanja skupnosti v turistični razvoj. Cilj je povečati kakovost, profesionalnost in raznolikost ponudbe z uravnoteženim razvojem nastanitev, gostinstva in spremljajočih storitev ter s spodbujanjem naložb, ki omogočajo celoletno delovanje. Pomembna je tudi krepitev zadovoljstva pri obiskovalcih, predvsem na področjih trajnostne mobilnosti, gostinske ponudbe, ravnanja z vodo in odpadki ter učinkovite rabe energije.

Destinacija si prizadeva povečati zadovoljstvo prebivalcev s turizmom ob izboljšanju vpliva turizma na kakovost življenja in z višjo stopnjo splošnega sprejemanja panoge. Eden od ključnih ciljev je krepitev turistične zavesti, podjetnosti in lokalne identitete s poudarkom na razumevanju pomena dediščine, ugleda turističnih poklicev in avtentičnosti izkušnje gostov. Posebna pozornost je namenjena zmanjševanju vplivov turizma na okolje, naravo in družbo z boljšim usmerjanjem obiskovalcev, s trajnostno mobilnostjo, sezonskim razprševanjem obiska in prilagajanjem podnebnim spremembam.

»Vse več obiskovalcev se že usmerja na podeželje, saj iščejo mir, stik z naravo in pristna doživetja. Gozdne in kolesarske poti, pohodništvo in druge oblike outdoor turizma so postale ključni del privlačnosti območja, ki dopolnjuje mestni utrip in osrednje znamenitosti,« ugotavlja Ana Širca. Trend naraščajočega obiska na podeželju tako kaže, da se turizem na Postojnskem vse bolj razvija v smeri razpršenih in trajnostno naravnanih doživetij.

Za uresničitev vizije pa je seveda ključno tudi kompetentno in vključujoče upravljanje destinacije, kar temelji na povezovanju deležnikov, ustrezni organizacijski in finančni podpori, učinkoviti promociji ter aktivnem vključevanju lokalne skupnosti v razvoj in odločanje.

Oj na Postojnskem!

V oktobru je zaživela tudi nova blagovna znamka Postojnsko, oblikovana na identiteti kraja in njegovih prebivalcev. »Postojnčani živimo v prostoru nasprotij in  prav ta raznolikost je oblikovala zgodbo. Ta temelji na ideji »čudovitega in čudnega«, ki ponazarjata posebnosti in drugačnost območja,« je povedala Širca. Kot komunikacijski kanal znamke pa bo služil staroslovanski pozdrav dobrega počutja OJ (Osti jarej! – Ostani mlad!), ki je hkrati del imena mesta PostOJna. 

Nova blagovna znamka je usklajena s turistično strategijo, ki nagovarja tri ključne segmente – kulturni, športni in kulinarični turizem. Postojna je bila od nekdaj prostor srečevanj in postankov: tu so se ustavljali raziskovalci, furmani, trgovci, tihotapci, vojaki in veljaki, ki so pustili vsak svojo sled. Del teh zgodb živi v ljudeh, druge pa v legendah, ki danes navdihujejo identiteto znamke Postojnsko. Ta prepleta vse segmente, saj temelji na bogati zgodovini in legendah s področja kulturne dediščine, športnih dosežkov in vse bolj prepoznavne lokalne kulinarike. Kot pravi Ana Širca, v vsakem od posameznih segmentov razvijajo programe in pobude za krepitev turistične ponudbe. »Le delček tega so aktivnosti na Koči Mladika in v Notranjskem muzeju, Karavana okusov in Lokalni okusi.« Ob tem se blagovna znamka Postojnsko sklada tudi z vizijo in usmeritvami RDO Zeleni kras, kar omogoča tesno povezovanje in skupno promocijo območja.

V prvi vrsti pa si želijo, da se z znamko Postojnsko poistovetijo domačini, saj prav oni predstavljajo njen obraz in dušo. »Gostoljubje prebivalcev je tisto, kar obiskovalec najprej občuti in si najbolj zapomni. Če bodo domačini v zgodbi znamke prepoznali sebe in jo sprejeli za svojo, bo to pomemben korak k uspešni in avtentični podobi destinacije.«

Turisti z avtodomi iščejo privlačne kotičke

Letos so na občinskih parkiriščih za avtodome na »Prepihu« in pri Centru trajnostne mobilnosti v Postojni zabeležili skupno 252 prihodov avtodomov. Ti podatki zajemajo le uporabnike, ki so na teh parkiriščih uporabljali tamkajšnjo infrastrukturo, pravi Ana Širca. S podatki o številu avtodomov pri zasebnih ponudnikih, ki nudijo podobne storitve, pa ne razpolagajo.

Turiste z avtodomi vse pogosteje srečujemo tudi zunaj urejenih površin, saj ti iščejo mirne in slikovite kotičke, o katerih se obveščajo tudi po spletnih platformah. Avtodome tako srečujemo ob reki Pivki, na Soviču ali celo sredi gozda. Veliko pa jih parkira celo ob ruševinah gradu Haasberg, kjer nekateri kljub prepovedi prenočijo v svojih vozilih.

Na Občini Postojna si želijo obiskovalcem na tem mestu ponuditi tlakovan prostor za parkiranje in primerno infrastrukturo, zato so načrte že leta 2018 vključili v projekt urejanja v okviru projekta KRAS.REVITA. Zaradi negativnega mnenja novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa ureditev na tej lokaciji ni bila mogoča, zato so morali za parkirišče avtodomov poiskati drugo primerno lokacijo.

Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine tlakovanje parkirišča sicer dovoljujejo, a poudarjajo, da se vozila na tem območju ne smejo zadrževati dlje, kot je nujno potrebno, saj je statični promet tam nedopusten. Na Medobčinskem redarstvu pa proti tistim, ki v avtodomih le prenočijo, ne morejo ukrepati, ker za to nimajo pravne podlage.