Prepihova tema meseca: Občinska prometna strategija

 

 

Prepihova rubrika: tema meseca

OCPS: v ospredju je kakovost bivanja

Besedilo: Mateja Jordan

 

Postojna se lahko zaradi lege ob mednarodnih prometnih koridorjih pohvali z izjemno dostopnostjo, hkrati pa se sooča, tudi zaradi svetovno znanih turističnih znamenitosti, z vse bolj negativnimi vplivi gostega prometa. Zato nova Občinska celostna prometna strategija (OCPS) z nadgradnjo  strategije iz leta 2017 ponovno postavlja v ospredje prebivalce in kakovost bivanja. 

Priprava OCPS se je začela junija 2024 in zaključila po potrditvi na Občinskem svetu junija letos. Po besedah občinskega koordinatorja Denisa Kreseviča so v tem obdobju potekali zbiranje podatkov, analize, usklajevanja in vključevanje deležnikov pa tudi sama izdelava strategije. 

Občina Postojna je za pripravo OCPS prejela evropska sredstva in sredstva Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Z njimi je pokrila 64 odstotkov stroškov za pripravo dokumenta (skupna vrednost je 46.970 evrov). Preostali del je zagotovila iz lastnega proračuna.

Dokument izpostavlja naraščanje prometa osebnih vozil, zlasti zaradi dnevnih migracij in vse večjega turističnega obiska. Občani se na kratke poti še vedno najraje odpeljemo z avtomobilom, javni prevoz je slabo izkoriščen, na kolo pa sedemo predvsem za rekreacijo.  Veliko prostora za izboljšave je tudi na področju prometne varnosti. 

Ob reševanju naštetih izzivov želi Občina ohraniti visoko kakovost življenja v zelenem, prijetnem in dobro povezanem okolju, v katerem je promet dostopen vsem, ter okrepiti lokalno in regionalno gospodarstvo z boljšimi prometnimi povezavami in razvojem trajnostne mobilnosti v podporo podjetništvu in turizmu.  OCPS promovira zdrav in aktiven življenjski slog z več hoje, kolesarjenja in uporabo javnega prevoza, z zmanjšanjem emisij zaradi prometa pa želi prispevati k čistejšemu zraku in prijaznejšemu okolju.

Postojna ima dobre pogoje za uresničitev koncepta 15-minutnega mesta, v katerem so vse osnovne storitve, kot so trgovine, šole, zdravstvene ustanove, parki in kulturne vsebine, dostopne v petnajstih minutah hoje ali vožnje s kolesom, vendar to otežujeta prostorsko načrtovanje in umeščanje ključnih storitev na obrobje, še ugotavljajo snovalci strategije. To še posebej velja za zaledje, kjer je ponudba blaga in storitev omejena, zato so prebivalci močno odvisni od  osebnih avtomobilov.

 

Pritisk na infrastrukturo in slabšanje kakovosti bivanja

Promet v občini v zadnjih letih opazno raste in je na večini državnih števnih mest že presegel raven iz leta 2018. Povečuje se predvsem število osebnih vozil in lažjega tovornega prometa, delež težkega tovornega prometa pa se v povprečju zmanjšuje ali stagnira. Med letoma 2018 in 2023 se je promet na avtocestnih priključkih povečal – proti Kopru za 13 odstotkov, proti Ljubljani pa za 12. Največja obremenitev je zabeležena na Prestranku, saj skozi naselje pelje vsak dan več kot 13 tisoč vozil. 

Zanimivo je, da je na večini števnih mest rast prometa izven turistične sezone celo višja kot v sezoni, z izjemo Ravbarkomande, kjer se število vozil izrazito poveča prav poleti. V tem času so najbolj obremenjene ceste proti Postojnski jami in Predjami, saj je v turistični sezoni glede na letno povprečje tudi za več kot 60 oziroma 90 odstotkov več prometa. Družba Postojnska jama je samo lani zabeležila rekordnih 1,47 milijona obiskovalcev, od tega 900 tisoč v Postojnski jami in 350 tisoč v Predjami, letošnje številke bodo še višje. 

Večina prometa se še vedno steka skozi središče Postojne; najbolj obremenjeni sta Kosovelova ulica in Jamska cesta, vzdolž katerih primanjkuje prostora za varno umestitev kolesarskih in pešpoti. Ko na avtocesti pride do zastojev, se tranzitni promet preusmeri skozi mesto. 

Težave imajo tudi manjša naselja, saj navigacijski sistemi usmerjajo turiste na ozke lokalne ceste, kar poslabšuje varnost in povečuje obremenitve. Na območju Planine pa dodatne motnje povzroča vse več motoristov in z njimi povezan hrup.

Zaradi gostega in nevarnega prometa se povečujejo hrup in drugi negativni vplivi na kakovost življenja v občini, kar občuti skoraj polovica anketirancev v OCPS. Poleg povečanega pritiska na cestno infrastrukturo motijo prebivalce vse pogostejši zastoji in povečanje števila tovornih vozil. Pritožbe letijo tudi na pomanjkanje parkirnih mest in slabo stanje cest v občini. Več kot 60 odstotkov anketirancev meni, da se je poleg stroškov za mobilnost povišala tudi raven hrupa. 

Svoje prispevajo še trendi na področju dnevnih migracij, saj je vedno več domačinov zaposlenih zunaj občine, obenem pa prihaja k nam na delo vse več delavcev od drugod. Leta 2023 smo v Postojni imeli dva tisoč 851 zaposlenih iz drugih občin, kar je šest odstotkov več kot leta 2019. 

 

Neizkoriščene možnosti za hojo in kolesarjenje

Po ugotovitvah iz OCPS se  občani na večino kratkih poti še vedno odpravimo z avtomobilom, namesto peš ali s kolesom. Ankete kažejo, da se kar 43 odstotkov prebivalcev pripelje na delo z avtom, tudi ko imajo do službe manj kot kilometer. Na razdaljah od enega do dveh kilometrov uporablja avtomobil sicer 70 odstotkov anketirancev, pri razdaljah od dveh do petih kilometrov pa kar 92 odstotkov. 

Prevlado osebnega avtomobila, ki v jutranji in popoldanski konici predstavlja več kot 80 odstotkov vseh potovanj, potrjujejo meritve. Delež javnega prevoza, vključno s šolskimi prevozi, znaša osem odstotkov, aktivne oblike mobilnosti pa znašajo le okoli sedem odstotkov. V popoldanskem času se delež motornega prometa še  poveča.

Večina prebivalcev, kritičnih predvsem do medkrajevnih in železniških povezav, sploh ne uporablja javnega prevoza. Kot komentira Denis Kresevič, je oblikovanje voznih redov v pristojnosti izvajalcev javnih prevozov oziroma DUJPP, Občina lahko le podaja pobude in pripombe, kadar meni, da bi spremembe koristile občanom. Neposreden vpliv ima le na vozne rede šolskih prevozov, ki jih v celoti financira sama.

Manj kot odstotek je tudi tistih, ki se v šolo ali na delo odpravijo s kolesom, kar kaže, da ne znamo izkoristiti možnosti v zadnjih letih izboljšane infrastrukture. Uporabo koles zavirajo ob tem še razgiban relief ter podnebne razmere z nižjimi temperaturami in pogostim vetrom. 

Prometno varnost, zlasti za pešce in kolesarje, še vedno najbolj ogrožajo previsoke hitrosti. Kot kažejo meritve, kar 40 odstotkov voznikov vozi prehitro, polovica anketirancev pa meni, da so se razmere za ranljive udeležence še poslabšale. Občani navajajo med najnujnejšimi ukrepi umirjanje prometa in izboljšanje šolskih poti predvsem zunaj mestnega središča, kjer pogosto ni pločnikov. 

 

Prelomnica pri razvoju prometa v občini

Strategija, sprejeta leta 2017, pomeni prelomnico pri razvoju prometa in dostopnosti, hkrati pa spodbudo za bolj strateški in uravnotežen pristop k načrtovanju mobilnosti. 

Na Občini štejejo med najpomembnejše dosežke prve OCPS ureditev Tržaške ceste z umirjenim prometom, sistem za izposojo koles POSbikes, nove kolesarske povezave med Postojno in okoliškimi naselji ter pokrita kolesarska stojala na železniški postaji. Občina je uredila tudi šest kolesarskih poligonov (pumptrackov), namestila več kot 20 hitrostnih tabel in prometne števce proti Postojnski jami in Predjami.

Pomembni so tudi uvedba prevozov na klic, Sopotniki za starejše, invalide in socialno ogrožene občane, pa tudi druga mestna linija Furman s posodobitvijo voznih redov. Urejene so bile električne polnilnice ter nova parkirišča za avtodome v Planini, Postojni in na Prepihu. 

Mobilnostni načrt za destinacijo Predjama in Center trajnostne mobilnosti odgovarjata na turistične in razvojne potrebe, aplikacija Postojna Connect pa prebivalcem in obiskovalcem omogoča boljšo obveščenost in povezano uporabo trajnostnih oblik prevoza.

Medtem je zrasla tudi nova avtobusna postaja, a je prinesla precej razočaranja. Na Občini se strinjajo s pripombami občanov predvsem glede velikosti in zaščite pred vremenskimi vplivi. Vendar je postaja v lasti podjetja Nomago, zato pri končni zasnovi Občina ni imela odločilne vloge. »Smo pa skozi celoten proces večkrat podali predloge in pripombe v okviru svojih pristojnosti,« pojasnjujejo na Občini. Menijo, da bi postaja lahko bolje izkoristila svoj potencial kot pomembna multimodalna točka v središču mesta. 

 

Najtrši oreh je sprememba navad

Kljub številnim dosežkom je skoraj polovica ukrepov prve OCPS ostala neuresničenih, priznavajo na Občini. Največje izzive predstavljajo večji infrastrukturni projekti, kot sta parkirišče P+R in cesta Log–Kremenca, saj zahtevata dolgotrajne postopke umeščanja v prostor in usklajevanja z različnimi deležniki. 

Nov OPPN za območje ob Reški cesti (Petrol) je sicer že v teku in po Kresevičevem mnenju ponuja pomembne priložnosti za izboljšanje prometnih ureditev na vstopu v mesto. V sklopu načrtovanja predvideva Občina ureditev P+R parkirišča, kar bi razbremenilo mestno središče in podprlo trajnostne cilje OCPS. 

Kljub temu da so ukrepi iz OCPS 2017 uresničeni, še niso prinesli bistvenih sprememb v potovalnih navadah prebivalcev. Zato na Občini stavijo tudi na t. i. mehke ukrepe, kot sta spodbujanje trajnostne mobilnosti in ozaveščanje. Izziv in hkrati priložnost za spreminjanje potovalnih navad je lahko tudi parkirna politika.

 

Vizija modernega, povezanega in prijaznega mesta

Vizija CPSP ni le načrt, temveč obljuba za bolj zdravo, varnejše in dostopnejše mesto za vse generacije, poudarja v uvodu dokumenta župan Igor Marentič. S sprejetjem strategije se občina potrjuje kot trajnostno usmerjena skupnost, pripravljena na sodobne prometne, okoljske in družbene izzive. 

Občina Postojna želi biti prepoznavna kot pomembno gospodarsko, prometno in turistično središče z dobro, trajnostno povezanostjo znotraj občine in z okolico. Prizadeva si za varen, dostopen in prijazen prometni sistem, ki vsem prebivalcem omogoča lahek dostop do osnovnih storitev. Z zmanjševanjem vplivov prometa na okolje, z urejenimi javnimi površinami ter s skrbjo za naravno in kulturno dediščino pa želi občanom omogočiti  prijetno in kakovostno bivanje. 

Prednostni cilji OCPS so zmanjšanje negativnih vplivov turističnega prometa, povečanje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu ter izboljšanje dostopnosti do osnovnih storitev in dejavnosti.  Vodila, cilji in konkretni ukrepi, podrobno razčlenjeni v akcijskem načrtu do leta 2032, so opredeljeni v šestih strateških stebrih.  

 

Ukrepi za promet prihodnosti

V šestih strateških stebrih OCPS je načrtovanih skupno 79 ukrepov za trajnostni razvoj prometa v občini, vključno z njihovimi nosilci, časovnim okvirom izvedbe, finančno oceno in predvidenimi viri financiranja.

Prvi steber – celostno prometno načrtovanje vključuje ukrepe, usmerjene v ozaveščanje in promocijo trajnostne mobilnosti, izboljšanje dostopnosti in informiranosti, načrtovanje ter  odločanje, spremljanje in financiranje. Drugi se nanaša na hojo in obsega ukrepe, kot so urejanje pešpoti, sanacija nevarnih točk, povečanje privlačnosti hoje in izboljšanje varnosti pešcev. Tretji steber, namenjen kolesarjenju, vključuje ukrepe za izgradnjo in ureditev kolesarskih povezav ter kolesarskih parkirišč in sistemov izposoje. Četrti se z ukrepi za razvoj mestnega, medkrajevnega in železniškega prometa, prevozov na klic, izboljšanja postajališč in postaj ter z nadgradnjo informacijske podpore osredotoča na javni potniški promet. Motornemu prometu se posveča peti steber, ki predvideva ukrepe za umirjanje prometa, učinkovito upravljanje cestne infrastrukture in spodbujanje trajnostne uporabe vozil. Zadnji, šesti steber pa z ukrepi na področju parkirne politike, parkirne infrastrukture ter upravljanja in vodenja parkiranja ureja mirujoči promet.  

Pri pripravi nove OCPS so poleg strokovnega partnerja podjetja PNZ sodelovali tudi predstavniki Občine, izobraževalnih ustanov, policije, redarstva, društva upokojencev, nevladnih organizacij, Centra trajnostne mobilnosti, turističnih organizacij in drugi pomembni deležniki. Javnost so vključili z različnimi anketami, javnimi razpravami, delavnicami, prireditvami na prostem ter objavami v Prepihu, na spletni strani in na družbenih omrežjih. O skupnih izzivih in oblikovanju usklajenih ukrepov so se pogovarjali tudi s sosednjimi občinami. 

 

Cilji so ambiciozni

Prehod k bolj zdravim in okolju prijaznejšim oblikam mobilnosti bo seveda terjal spremembo miselnosti in potovalnih navad, se zavedajo snovalci OCPS. Povečati želijo uporabo shuttle prevozov med Postojno in Predjamo (nad dosedanjih 40 tisoč potnikov letno), prevoz na zahtevo (za okoli 10 odstotkov) in izposojo koles v sistemu POSbikes (za 30 odstotkov). Napredek je predviden tudi pri javnem prevozu: načrtujejo več potnikov na mestnem avtobusu in 10-odstotno rast potnikov na medkrajevnih linijah (trenutno 733 na dan). Delež zaposlenih, ki bodo na delo potovali z javnim prevozom, naj bi se dvignil z 0 na 5 odstotkov, samostojni prihod v šolo med učenci pa z 41 na 50 odstotkov.

Cilj je tudi znižanje uporabe osebnega avtomobila: delež zaposlenih, ki se v službo vozijo z njim, naj bi se zmanjšal s 94 na 80 odstotkov, delež osebnega motornega prometa v celoti pa z 78 na 75 odstotkov. Za večjo varnost naj bi bilo na vseh merilnih mestih manj kot 30 odstotkov prekoračitev hitrosti, prav tako pa je cilj 30-odstotno zmanjšanje prometnih nesreč s poškodbami ali smrtnimi izidi.

Na področju parkiranja se uvaja bolj premišljeno upravljanje, kar vključuje manj celodnevnega parkiranja v središču, več nadzora nad nepravilnim parkiranjem in postopno širitev sistemov časovnega ali plačljivega parkiranja.