Iz Prepiha: Farna cerkev sv. Martina pri Hrenovicah, 2. del

Prepihova rubrika: tu živimo

Farna cerkev sv. Martina pri Hrenovicah, 2. del

Besedilo in fotografije: Marino Samsa

V cerkev sv. Martina pri Hrenovicah vstopimo skozi polkrožno zaključen portal, ki je datiran z letnico 1625 in zaprt z lesenimi dvokrilnimi vrati. Pevski kor stoji na štirih kamnitih stebrih z arkadami. Balustrada pevskega kora je iz kamnitih stebrov, njen del iz stranskih ladij so po odstranitvi uporabili za obhajilni mizi v cerkvah v Stranah in Šmihelu. Stranski ladji sta banjasto obokani, od glavne ločeni s po štirimi kamnitimi stebri in arkadami, utrjenimi z železnimi vezmi. Stranski ladji sta dolgi 20 m, široki 4 m, visoki pa 4,90 m. Glavna ladja je dolga 16 m, široka 11,60 m in visoka 7,80 m. Prezbiterij je od ladje višji za štiri stopnice, v zadnjo je vklesana letnica 1891. Od ladje je ločen s kamnitim, polkrožno zaključenim slavolokom, ki je na vrhu zaključen z okrašenim sklepnim kamnom. Prezbiterij podpira gotski banjasti obok, sloneč na okroglih stebrih. Prezbiterij je dolg 9,30 m, širok 6,13 m in visok 7,15 m. V banjasto obokani zakristiji vodita kamnita, polkrožno zaključena portala z lesenimi vrati. V levi zakristiji se po stopnicah povzpnemo na prižnico.

Cerkvi dajejo pečat poslikave Toneta Kralja

Cerkev je med letoma 1942–1943 poslikal akademski slikar Tone Kralj. V prezbiteriju je upodobil skrivnosti častitljivega dela rožnega venca, v glavni ladji pa veselega in žalostnega dela.  V ladji je izkoristil prostor nad arkadami, ki se razteza do visokega stropa. Na oboku prezbiterija  sta naslikana Marijino vnebovzetje  in Marijino kronanje, v lunetnih poljih pod obokom pa so Marijina smrt, Prihod sv. Duha, Sv. nadangel Mihael, misijonarja sv. Ciril in Metod, Vnebohod in Vstajenje. Na slavoločni steni sta prizora Oljska gora in Oznanjenje. V glavni ladji si na južni strani  sledijo Obiskanje, Poklon pastirjev, Darovanje v templju in Dvanajstletni Jezus v templju.  Na slednji  je v kotu podpis slikarja in datum zaključka poslikave. Na nasprotni,  severni strani se vrstijo Bičanje, Kronanje s trnjem, Križev pot in Križanje. Kralj je cerkev opremil tudi s štirinajstimi postajami križevega pota. Vstavljene so  v bogate lesene okvirje v stilu risb na belo platno, samo s pozlato okrog Kristusove glave. Obnovljen je bil leta 2017.

Cerkvena oprema

Cerkev ima tri oltarje: sv. Martina, sv. Marije in Srca Jezusovega. Glavni oltar je posvečen sv. Martinu. Leta 1699 ga je za frančiškansko cerkev v Ljubljani izdelal kipar Mihael Cussa (Kuša). Narejen je bil po naročilu ljubljanskega trgovca Jakoba Schella pl. Schellenburga. Leta 1787, po razpustu samostana,  ga je na dražbi kupil takratni hrenoviški župnik Andrej Semen. Pri postavljanju v Hrenovicah so ga precej znižali in  posvetili sv. Martinu. Od prvotnega oltarja stoji danes le temno siv marmorni podstavek  s kipoma angelov. Leta 1936 so oltar po zamisli Toneta Kralja in arhitekta Maksa Strenarja popolnoma predelali. Kipe z oltarja so postavili ob stene prezbiterija, na podstavek pa je bila nameščena  kiparska skupina Sv. Martin na konju deli plašč, izdelana v tistem času na južnem Tirolskem. Celostna podoba z likom konja vrh oltarja v naravni velikosti deluje nenavadno. Na južni steni prezbiterija sta nameščena marmorna kipa Device Marije in Janeza Evangelista iz prvotnega oltarja. Nad njima se dviga kip Jezusa na lesenem križu, ki po izročilu velja za delo  Toneta  Kralja. Skupina kipov je v naravni velikosti. Ob severni steni je nameščena marmorna poznobaročna prižnica. Plastični daritveni oltar in leseni ambon sta delo domačega arhitekta Leona Debevca, ki se je izkazal tudi z umetniško zasnovanim lesenim kasetiranim stropom v glavni ladji, izdelanim leta 2005. Na stenah prezbiterija so postavljeni še preostali   marmorni kipi s starega oltarja – kipa sv. Jakoba Starejšega in sv. Katarine Aleksandrijske ter dva večja puta. Oba stranska poznobaročna oltarja sta kot par zgrajena iz marmorja. Kupil ju je župnik Semen leta 1774. Levi ima v niši novejši kip Marije z detetom, na podstavkih ob straneh sta kipa sv. Dominika in sv. Katarine Sienske. Desni oltar ima v niši sliko Srca Jezusovega, v ozadju pa veduto današnje farne cerkve z Nanosom. Sliko je leta 1939 naslikala Mara Kralj. Ob straneh sta kipa sv. Petra in sv. Pavla. Podobe v obeh oltarjih med letom zamenjajo z dvema priložnostnima motivoma. Na pevskem koru so pred petdesetimi leti blagoslovili nove  orgle z dvema manualoma in 16 registri, izdelane v delavnici  mojstra Jenka. Krstni kamen je leta 1811 kupil župnik Jakob Božič. Sedaj je vzidan v zahodno steno, desno od vhoda, izdelan je iz raznobarvnega marmorja. V zakristiji je vzidan kamnit krstni komplet z letnico 1891. Kropilnik iz leta 1644 je dobil svoje mesto desno za vhodom. Klopi stojijo v dveh vrstah med stranskima ladjama in glavno, datirane z letnico 1933. V podaljških stranskih ladij je še po šest klopi. V cerkvi so tri spovednice. Dve, postavljeni ob Strenarjevi prenovi cerkve, stojita v stenah stranskih ladij med obema oknoma. Tretja, starejša, stoji ob steni zvonika in je redko v uporabi.