Iz Prepiha: Kapela sv. Križa v Planini

Prepihova rubrika: Tu živimo

Kapela sv. Križa v Planini

Besedilo: Marino Samsa

Med vsemi podobami, ki jih Cerkev najbolj časti, je zagotovo podoba svetega Križa. Na Slovenskem nosi ime svetega Križa 16 cerkvenih stavb, med njimi tudi kapela sv. Križa v Planini.  Stoji nekoliko dvignjena nad dnom Planinskega polja pred strnjenim delom vasi in prva pozdravi  popotnika, ki prihaja v Planino z ljubljanske strani. 

Kapela je manjša verska zgradba, pogosto brez  oltarja, na katerem se v vsaki cerkvi opravlja sveta evharistija – glavni krščanski zakrament. Kapela običajno predstavlja enovit prostor brez prehoda med ladjo in prezbiterijem. Glede na to, da Planinci premorejo več cerkva, se ta pokopališka zgradba največkrat pojmuje kot kapela.

Velika kapela v osrednjem delu obzidanega pokopališča

Po ljudskem izročilu je stala na mestu današnje kapele starejša, posvečena sv. Ani, Marijini materi. Njej so se ljudje v  naših krajih radi priporočali za spokojen prehod v drugo življenje. Zaradi  tega so ji imensko posvečali pokopališke cerkve in kapele. Stavba stoji v spodnjem osrednjem delu obzidanega pokopališča, v katerega vstopamo iz glavnega, zgornjega vhoda ob glavni cesti. Stranski, spodnji vhod nas popelje do parkirišča in mrliške vežice. Pokopališče so kot novo blagoslovili leta 1836, prej so vaščane pokopavali na starem pokopališču ob osrednji cerkvi sv. Marjete. 

Stavba, če jo že poimenujemo kapela, je dokaj velika. Podolžna zgradba s trikapno streho je zaradi padajočega terena v zadnji strani trietažna. V kripto vodijo stopnice in v fasado vzidan poznogotski kamnit portal. Nad sprednjo fasado ladje se dviguje nekoliko v streho zamaknjen nizek zvonik, krit z bakreno pločevino. V njegovi špici je na jabolko postavljen križ, na njem pa silhueta angelčka  s fanfaro. V zvoniku  visita dva zvonova, ki pospremita rajne na zadnjo pot. Veliki, premera 49 cm, pozneje obnovljen, je ostal še izpred prve svetovne vojne. Tehta 56 kg in je bil vlit leta 1840 v delavnici Antona Samasse. Manjši, premera 40 cm, je bil dokupljen leta 1971. Zahodna glavna fasada je ob straneh poudarjena s širokima lizenama, v osi nad portalom je večje lunetno okno, na obeh straneh vzdolžnih  ladijskih sten sta njemu podobni manjši okni. Vhodni frontni zaključek je v obliki trikotnega čela z izstopajočim križem v ometu, ostenje se do strehe zaključi s profiliranim okrasnim zidcem. Preklado kamnitega  portala krasi letnica 1840, ko naj bi bila kapela dokončana. 

V štirih letih so prenesli  grobove in spomenike s starega pokopališča. Med njimi izstopa nekaj grobov – grobnic s konca 18. stoletja, nekateri so oblikovani modno secesijsko. Ti nazorno dokazujejo gmotno stanje nekaterih faranov in njihov prefinjen okus ter modo takratnega časa. Dobro ohranjen je tudi nagrobnik  z napisom v bohoričici iz leta 1831. V južni steni kapele je vzidana zanimiva spominska plošča, ki jo je dal postaviti izseljenec Matija Pogorelec v spomin na svoje starše iz Planine. On je bil tudi pobudnik in nabiralec sredstev med slovenskimi izseljenci v Ameriki. Z njihovo pomočjo so v Planini postavili doprsni spomenik svojemu zaslužnemu vaščanu Miroslavu Vilharju. Leta 1931 ga je izdelal kipar Ivan Sajevic iz Stare vasi pri Postojni. Pred samim vhodom v cerkev je postavljen črn monumentalen, preprost spomenik 43 padlim borcem NOV iz Slovenije in borcem Hercegovskega odreda. Pokopališče šteje okrog 385 grobov in temu primerno velika je lično zgrajena poslovilna vežica.

Preprostost kapele navkljub baročni radoživosti

Portal krasijo novejša dvokrilna lesena vrata. Enoprostorsko notranjost na obeh straneh vidno ločujeta nizka stenska oboka, ki ju povezuje zidni venček. Ob levi steni je prehod v zakristijo, ki od opreme premore večjo leseno omaro s predalnikom. Iz zakristije vodijo stopnice v zgornjo etažo. Podstavek lesene, arhitekturno oblikovane oltarne mize s poslikavo imitira marmor. Ob prvi večji prenovi v zadnjem desetletju devetnajstega stoletja so leseno oltarno mizo zamenjali s ploščo iz kraškega marmorja. Poznobaročna lesena oprema je iz obdobja izgradnje kapele, sestavljajo pa jo leseni, s pozlato okrašeni pobarvani kipi. Na lesenem razpelu dominira podoba Križanega, ki mu ob straneh delata družbo kipa Marije in sv. Janeza Evangelista. Na stranskih stenah sta na konzolah postavljena dva stoječa angela. Vse podobe, razen Križanega, so nekoliko manjše od naravne velikosti. Ob angelih sta postavljena izvirno oblikovana kamnita mozaika  sv. Alojzija in sv. Elizabete. V južno steno je vzidan manjši kamnit kropilnik. Po tleh so preprosti glineni tlakovci, ki se ne glede na baročno radoživost kapele vklapljajo v njeno preprostost. 

Nova preobleka, nov sijaj

Pred petimi leti so med obnovo kapele ob odstranitvi lesenega ozadja odkrili podometno poslikavo, ki se je razprostirala na obeh straneh osrednjega prizora. Zaradi slabega stanja so jo ob prenovi delno prebarvali, delno pokrili s širšim  ornamentnim, marmoriranim lesenim okvirjem. Na novo so prebarvali tudi vse lesene kipe. Danes so od stare poslikave delno ohranjene le podobe lune in sonca ter nekaj krilatih angelskih glavic. Zadnjo temeljito obnovo kapele so zaključili leta 2020. Okrog nje so izkopali drenažo, odstranili star omet in dotrajano ostrešje ter ju nadomestili z novim.  Istočasno so z armiranjem podstrešnih nosilcev in posegi na zvoniku ojačali statiko. Po zamenjavi in prebarvanju notranjih ometov je kapela spet zablestela v polnem sijaju.

Kapela sv. Križa je obdana s pokopališčem.

Obnovljena oltarna skupina z angelom.