Iz Prepiha: Bogatejši za mednarodni dan jam in krasa

Generalna konferenca UNESCO je prejšnji mesec v Samarkandu, v Uzbekistanu, soglasno razglasila 13. september za mednarodni dan jam in krasa (IDCK). Pobudo je na predlog Mednarodne speleološke zveze (UIS) s sedežem v Postojni uradno vložila na UNESCO Republika Slovenija. Namen dneva je povečati zavedanje o pomenu jam in krasa – ključnih vodnih virov, naravne in kulturne dediščine ter ranljivih podzemnih ekosistemov.

Datum 13. september obeležuje prvo uradno predstavitev jam in krasa na sedežu UNESCO v Parizu leta 2021. Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je kot takratna predsednica Mednarodne speleološke zveze (UIS) vodila pripravo predloga in koordinacijo podpore, pobudo pa je podprlo več kot 150 organizacij. Pomemben je tudi močan slovenski prispevek številnih ustanov in partnerjev, med njimi Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, SAZU, Jamarske zveze Slovenije ter Parka Škocjanske jame in družbe Postojnska jama. Prof. dr. Nadja Zupan Hajna je ob tem poudarila, da bo ta »mednarodni dan« tako vsako leto spodbujal izobraževanje, raziskovanje, varstvo narave ter odgovorno upravljanje kraških vodonosnikov in podzemne dediščine. Razglasitev mednarodnega dneva jam in krasa je zato tudi priznanje Sloveniji kot eni vodilnih držav na področju krasoslovja in jamarstva ter dokaz, da povezovanje znanosti, civilne pobude in diplomacije iz Slovenije lahko pripelje do globalne odločitve.

Na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU je to jesen po treh desetletjih predstojništva prof. dr. Tadeja Slabeta njegovo mesto prevzela izr. prof. dr. Nataša Ravbar, sicer kot znanstvena svetnica zaposlena na inštitutu že dve desetletji. Ob tem je poudarila, da bodo na inštitutu tudi v prihodnje negovali tradicijo celostnega raziskovanja krasa, hkrati pa premikali meje znanosti in skrbeli, da ostanejo vodilni na raziskovalnem področju. “Naš cilj je utrjevati položaj mednarodnega krasoslovnega središča ter krepiti vlogo mostu med znanostjo, izobraževanjem in varovanjem krasa – pokrajine, ki je ključnega pomena za ljudi v Sloveniji in širše.”

Prof. dr. Tadej Slabe, zaposlen na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU že od leta 1986, se ob svojem zaključenem tridesetletnem predstojništvu ozira na zgodovino inštituta z velikim zadovoljstvom – predvsem zaradi sodelovanja z odličnimi krasoslovci pri skupnem poslanstvu razvoja inštituta kot enega izmed najpomembnejših mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Na krasoslovno klasičnem krasu razvijajo s sodelavci celostno krasoslovje z najpomembnejšimi področji – od raziskovanja kraškega površja, jam, voda, ekologije krasa do njegovega razvoja. Sicer pa sodelujejo s krasoslovci s celega sveta in raziskujejo različne vrste krasa. Pomagajo pri razvoju krasoslovja po svetu, tudi s soprirejanjem krasoslovnih srečanj.

Temeljno znanje je izhodišče za načrtovanje življenja na krasu in njegovo varovanje. Sodelujejo pri velikih projektih, kot so oskrba z vodo in njeno varovanje, načrtovanje in gradnja prometnic (avtoceste, drugi tir), turizem na krasu. Ustanovili so doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni v svetu. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU je postal tudi Krasoslovno študijsko središče Unesco.

Dr. Slabe ob tem še poudarja: »Inštitut je tudi slovensko vozlišče za urejanje podatkov o biodiverziteti in geofizikalnih raziskavah v okviru evropskih infrastrukturnih združenj. Z Martinom Knezom sva razvila področje, ki je pomemben del celostnega krasoslovja: branje kraške skale. Osredotočeni smo tudi na zakrasevanje kulturne dediščine. V našem krasoslovnem zborniku Acta carsologica je ravnokar izšla znanstvena razprava o zakrasevanju Keopsove piramide v Egiptu. Z Martinom Knezom pa raziskujeva še  perzijsko in staroselsko ter grško in rimsko kulturno dediščino v Sredozemlju.« 

Prof. dr. Tadej Slabe, prof. dr. Nataša Ravbar in prof. dr. Nadja Zupan Hajna so se razveselili razglasitve 13. septembra za mednarodni dan jam in krasa.

Besedilo: Polona Škodič

Fotografija: arhiv inštituta