Iz Prepiha: Pokopališka kapela sv. Lazarja v Postojni

Prepihova rubrika: Tu živimo

Pokopališka kapela sv. Lazarja v Postojni

Besedilo in fotografiji: Marino Samsa

Postojna se lahko pohvali z lepo urejenim pokopališčem, razporejenim po več etažah in dobro umeščenostjo v prostor. Na tem mestu prvič omenjajo kapelo sv. Lazarja leta 1819, mrtvašnico pa 1851. Tam je v skromnejši obliki zagotovo stala že prej, saj zasledimo, da so jo na občinske stroške povečali leta 1852. V tem obdobju je Postojna štela manj kot 2000 prebivalcev. Prej so pokojne pokopavali ob osrednji cerkvi  sv. Štefana.

Sveti Lazar je svetopisemska oseba, doma iz Betanije, vasi nedaleč od Jeruzalema. Poročilo o njem nam je ohranil Janez Evangelist, eden od dvanajstih Jezusovih apostolov. Lazar naj bi prijateljeval z Jezusom in umrl zaradi posledic okužbe z gobavostjo v prijateljevi odsotnosti. Obujenje Lazarja, potem ko je že četrti dan ležal v grobu, spada med večje čudeže, ki jih pripisujejo Jezusu. To naj bi se zgodilo javno in je mnoge prisotne prepričalo, da je ravno on Mesija, božji poslanec, ki ga pričakujejo. Sveti Lazar goduje 17. decembra in je zavetnik mesarjev, grobarjev, beračev in gobavcev. Domovi za bolnike s kužnimi boleznimi  so po njem dobili naziv »lazareti«.

Na Slovenskem ni nobene cerkve poimenovane po sv. Lazarju, sta le dve pokopališki kapeli, poleg postojnske še kapela na pokopališču v Vodicah nad Ljubljano.

Kapela sv. Lazarja z neoklasicistično podobo

Kapela sv. Lazarja je  obrnjena proti jugu in stoji sredi obzidanega pokopališča v zahodnem delu Postojne. Današnjo neoklasicistično podobo je dobila leta 1853, ko so ji dozidali zvonik, saj ga prej ni imela. Dozidal ga je zidarski mojster Janez del Negro. Stavba kapele je dolga 9,5 m in široka 6,5 m, v tlorisu si sledijo ravno zaključen prezbiterij, pravokotna ladja in pripojeni zvonik. Južni zadnji zid je delno podaljšan zaradi umestitve prezbiterija v steno. Fasado členijo štirje kanelirani pilastri, ki nosijo ogredje in trikotno čelo. V timpanonu, trikotnem zidu, ki se prečno naslanja na nosilni steni, je štukiran relief s simbolom minljivosti; na njem so upodobljeni križ, bakli in krilata peščena ura. V osrednji osi stoji kamnit, preprosto profiliran portal, zaključen s trikotnim čelom. Nad pročeljem se dviga stožčasti zvonik, krit z rdeče obarvano pločevino, obdan z izstopajočim, večkrat členjenim zidcem  in trikotnim nastavkom na frontni liniji. Štiri okna na vseh straneh zvonika so zaprta z lesenimi polkni , špica pa se zaključuje z jabolkom in  križem. Na obeh stranskih stenah sta polkrožni lunetni okni.

Desno od vhodnih vrat je vzidan manjši kamnit zidni kropilnik. Ladjo pokriva raven strop, ostenje pa obteka profiliran venčni zidec. V ovalno zaključen prezbiterij, ki meri v globino le poldrugi meter, vodi potlačen pilastrski slavolok. Neobaročni oltar sv. Lazarja stebrnega tipa je bil izklesan  v 2. polovici 19. stoletja v  kombinaciji črno-belega  marmorja. Kompozitna stebra nosita ogredje z bogato obloženim palmetnim frizom in prekinjenim segmentnim čelom. V niši je večja slika Obujenje Lazarja, olje na platnu. Na menzi iz marmorja je manjše leseno razpelo s križanim, nameščeno na kamnit podstavek. Ob ladijski steni stoji na konzoli kamnit doprsni kip postojnskega dekana Petra Hitzingerja, delo Franca Ksaverja Zajca  iz leta 1875.

Markantna grobnica trgovske in posestniške družine Jurca

Leta 1900 so premajhno pokopališče  na stroške trškega oskrbništva povečali in na novo obzidali. Preuredili  so vhodna vrata na pokopališču pred kapelo; s kapo in kroglo zaključena stebra nosita mojstrsko oblikovana dvokrilna kovana vrata. Dekan Franc Gornik je na praznik vseh svetih, 1. novembra 1900, vse nove pridobitve blagoslovil. Takrat so sprejeli zavezo, da bodo na pokopališču pokopavali le mrliče katoliške vere, vse pripadnike ostalih ver pa na prostoru,  rezerviranem ob obzidju.

V dvajsetem stoletju so pokopališče še nekajkrat povečali, saj je število prebivalcev hitro naraščalo. Leta 1931 je Postojna štela 3150 prebivalcev, čez trideset let se je število povečalo na 4860, ob osamosvojitvi pa krepko preseglo 8000. Danes je na pokopališču  1525 grobov. Ob obisku katerega koli mesta si z ogledom pokopališča, krajem naše zgodovinske dediščine, lahko ustvarimo polpreteklo zgodovinsko podobo prostora. Izstopajoče grobnice in spomeniki nam pričajo o pomembnih mestnih družinah. Na pokopališču v Postojni je najmarkantnejša grobnica trgovske in posestniške družine Jurca. Izstopajoča neoklasicistična zasnova mavzoleja je nadgrajena s stropno poslikavo Marije z umrlim Jezusom (avtorja  Maksima Gasparija) in z marmornim kipom pokojne Fani Jurca s sinom v naravni velikosti. Skulptura je delo kiparja Svitoslava Peruzzija. Občina Postojna je dala spomeniško pomemben objekt pred desetletjem obnoviti pod budnim nadzorom zavoda za spomeniško varstvo. V notranjost kapele in v zunanje ostenje je vzidanih tudi nekaj spominskih plošč pomembnih postojnskih veljakov.

Neobaročni oltar sv. Lazarja stebrnega tipa  je bil izklesan  v 2. polovici 19. stoletja.

Kapela sv. Lazarja je umeščena sredi obzidanega pokopališča v zahodnem delu Postojne.