Iz Prepiha: Pravice iz dolgotrajne oskrbe

Prepihova rubrika: Tema meseca

Pravice iz dolgotrajne oskrbe

Besedilo: Mateja Jordan

Fotografije: Valter Leban

Tudi ko zdravje opeša in vsakdan postane napornejši, si večina ljudi želi ostati doma. Prav temu sledi zakon o dolgotrajni oskrbi – ta v praksi pomeni pomoč tistim, ki zaradi bolezni, starosti ali drugih omejitev ne zmorejo več sami skrbeti zase. Gre za podporo pri osnovnih vsakdanjih opravilih – od oblačenja in prehranjevanja do gibanja in gospodinjskih del. Bistvo nove ureditve je, da ljudje čim dlje ohranijo samostojnost, hkrati pa želi država poskrbeti za finančno dostopnejše bivanje v domovih za starejše in drugih ustanovah.  

Sistem dolgotrajne oskrbe (DO) se uvaja po korakih, saj je projekt obsežen in zahteven,  pojasnjujejo na Centru za socialno delo (CSD) Primorsko-Notranjska. Od leta 2024, ko se je začela tudi prevedba družinskih pomočnikov v oskrbovalce družinskih članov, občane postopno obveščajo o pravici do dolgotrajne oskrbe in jim omogočajo uveljavljanje pravic. Pred dvema letoma so  vzpostavili tudi vstopno točko v PTC Primorka v Postojni, da občani na enem mestu dobijo vse ključne informacije in pomoč pri iskanju zanje najustreznejših rešitev. 

Kdo je upravičen do dolgotrajne oskrbe?

Ko nekoč samoumevna vsakdanja opravila postanejo prehud zalogaj, lahko zavarovana oseba, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb, invalidnosti ali upada intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno ne zmore več sama skrbeti zase, uveljavlja pravico do DO. Sistem takrat zagotovi pomoč pri osnovnih opravilih, kot so prehranjevanje, osebna higiena, oblačenje, gibanje, odvajanje in priprava na spanje, pa tudi podporo pri gospodinjstvu, nakupih, pripravi obrokov ter spremstvo pri urejanju zadev, povezanih z oskrbo.

Zdravstvena nega kot del DO pa obsega spremljanje zdravstvenega stanja oskrbovanca, osnovno zdravstveno pomoč, preprečevanje zapletov, kot so preležanine, ter pomoč pri jemanju zdravil. Upravičenci imajo poleg tega pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter do e-oskrbe za dodatno podporo in večjo varnost, z izjemo uporabnikov v institucijah, kjer so te storitve že vključene v celostno oskrbo.

Pomoč na dosegu gumba

E-oskrba kot oblika pomoči na daljavo povezuje uporabnika s pomočjo 24 ur na dan. Ob padcu, slabosti ali drugi stiski lahko po posebnem alarmu ali zapestnici s pritiskom na gumb takoj vzpostavi stik s klicnim centrom. Ta nato obvesti svojce, reševalce ali druge pristojne službe. Pomoč lahko vključuje tudi senzorje gibanja ali zaznavanja padcev, dimne ali plinske senzorje ter redno preverjanje počutja uporabnika. Namenjena je predvsem ljudem, ki večino dneva preživijo sami, saj jim omogoča večjo varnost in hitrejše ukrepanje ob težavah, njihovim svojcem pa več miru.

Pravico do e-oskrbe imajo vsi, ki niso izbrali celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji in uveljavljajo pravico do oskrbe na domu oz. oskrbovalca družinskega člana - v tem primeru se e-oskrba dodeli kot dodatna pravica). Starejši od 80 let  jo lahko uveljavljajo po poenostavljenem postopku. 

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti

Namen teh storitev je, da ljudje kljub zdravstvenim težavam ostanejo aktivni in čim bolj neodvisni. Pri tem sodelujejo  različni strokovnjaki – socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, kineziologi in socialni gerontologi, tako da jim z vajami, nasveti in pogovorom pomagajo ohranjati gibljivost, skrbijo za varno uporabo pripomočkov in nudijo psihosocialno podporo.  Posebna pozornost je namenjena osebam z demenco ter prilagoditvam njihovega doma za varnejše in enostavnejše življenje. Koliko pomoči lahko prejme posameznik, je odvisno od njegovih potreb, ki se ocenijo v postopku dolgotrajne oskrbe.

Pot do dolgotrajne oskrbe se začne na CSD

Centri za socialno delo (CSD) imajo v sistemu DO vlogo prve vstopne točke za uporabnike, na katero se posameznik ali njegovi svojci lahko obrnejo, ko potrebujejo informacije in pomoč ali želijo uveljavljati pravice iz DO. 

CSD sprejme vlogo, koordinira ocenjevanje upravičenosti in odloči, do katerih oblik DO in v kakšnem obsegu je posameznik upravičen, ob tem pa upošteva njegovo zdravstveno stanje, zmožnost za samostojno življenje in podporo, ki jo ima v okolju. Centri predstavijo uporabnikom in njihovim svojcem možnosti, ki so jim na voljo, ter jih usmerjajo pri izbiri najustreznejše oblike oskrbe na domu, v instituciji ali v kombinaciji z drugimi storitvami.

Direktorica CSD Primorsko-Notranjska Kristina Zadel Škrabolje priznava, da je zaradi zahtevnosti novega sistema včasih težko hitro najti ustrezne rešitve, saj se praksa na področju DO šele vzpostavlja. Ob tem se odpirajo tudi vprašanja, na katera zakonodaja ne daje vedno jasnih odgovorov; delo brez enotnega informacijskega sistema pa obravnavo vlog še otežuje in podaljšuje. Kljub težavam se trudijo, da bi vloge razrešili v najkrajšem možnem času, saj gre za pravice, od katerih so številni ljudje neposredno odvisni in bi morale biti urejene brez nepotrebnih zamud, poudarja direktorica.

Osnovne informacije o DO občani lahko sicer dobijo na vseh enotah CSD, o izročenih vlogah za DO pa odločajo izključno na vstopni točki CSD Primorsko-Notranjska v Postojni.

Po prejemu vloge praviloma obiščeta posameznika dve svetovalki za dolgotrajno oskrbo – ena z zdravstvenega, druga s socialnega področja, da preverita izpolnjevanje zakonskih kriterijev, ocenita zdravstveno stanje, samostojnost, kognitivne sposobnosti in potrebe posameznika ter pripravita strokovno mnenje. Tega pred izdajo odločbe s CSD posredujejo vlagatelju v pregled in izjasnitev, po izdaji odločbe pa ga tudi osebno pokličejo in mu potrebno pojasnijo. Upravičence nato usmerijo k izvajalcu, pri katerem skupaj z njimi pripravijo osebni načrt oskrbe in se dogovorijo o načinu nadaljnjega izvajanja pravic iz DO.  

V nadaljevanju CSD kot koordinator spremlja izvajanje storitev, sodeluje z izvajalci DO in pomaga pri spremembah ali prilagoditvah oskrbe, če se potrebe uporabnika sčasoma spremenijo. Kot poudarja direktorica, si želijo, da ljudje dobijo pomoč pravočasno in v obliki, ki jim najbolj ustreza.

Na CSD Primorsko-Notranjska so doslej prejeli 697 vlog za dolgotrajno oskrbo in izdali 326 pozitivnih odločb.

Kdo izvaja dolgotrajno oskrbo?

V sistemu DO  lahko opravlja vlogo oskrbovalca – pomočnika pri vsakodnevnih opravilih več različnih oseb, odvisno od oblike oskrbe in želja uporabnika. Najpogosteje so oskrbovalci strokovno usposobljeni delavci, zaposleni pri izvajalcih DO, kot so domovi za starejše, javni zavodi, koncesionarji ali druge pooblaščene organizacije. 

Po zakonu mora imeti vsaka občina vsaj enega izvajalca, ki skrbi za neposredno izvajanje pravic iz DO; in v Postojni opravlja to vlogo Zavod Pristan. »Če je denimo občan upravičen do 40 ur dolgotrajne oskrbe na domu, mu te storitve v praksi zagotovi prav omenjeni zavod,« pojasnjuje Kristina Zadel Škrabolje. CSD usklajuje z izvajalcem tudi uveljavljanje denarnega prejemka, kadar upravičenec izbere to možnost. 

Če se uporabnik odloči za tako imenovanega družinskega oskrbovalca, pa je ta lahko tudi družinski član ali druga bližnja oseba – zakonec, partner, otrok ali kdo drug, ki živi z upravičencem ali v njegovi bližini. Družinski oskrbovalec mora izpolnjevati zakonske pogoje, se ustrezno usposobiti in za svoje delo praviloma prejema tudi finančno nadomestilo. V določenih primerih so v oskrbo vključeni še prostovoljci ali osebni asistenti, ki pa pravic iz DO ne nadomeščajo, temveč jih dopolnjujejo. 

V domovih ni bistvenih sprememb

Glavna sprememba, ki jo sistem DO uvaja v domove za starejše, ni toliko v vsakdanjem delovanju, temveč v financiranju in opredelitvi pravic uporabnika. Del storitev, ki so bile prej v celoti ali večinoma plačljive iz lastnega žepa, se po novem priznava kot pravica iz DO. To pomeni, da je oskrba za uporabnika finančno dostopnejša, saj je del stroškov krit iz sistema.  

V Domu upokojencev Postojna z uvajanjem DO za zdaj nimajo večjih težav. »Prevedbe stanovalcev v nov sistem so bile decembra izvedene nemoteno, z izjemo dveh oseb, ki sta ostali v sistemu po prejšnjem zakonu. Vsi ostali stanovalci so bili uspešno vključeni v dolgotrajno oskrbo,« pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Postojna Nastja Belcer Premrl.  »Nove stanovalce, ki še  nimajo odločb po novem sistemu, sprejemamo po starem zakonu in počakamo, da jih obiščejo koordinatorji in izvedejo prevedbo v sistem DO. Za naše vsakodnevno organizacijsko delovanje pa to ne pomeni večjih sprememb,« dodaja. Do izdaje odločbe stanovalci plačujejo polno ceno oskrbe, a se jim razlika kasneje ne povrne. »Zato v sodelovanju s centri za socialno delo skušamo doseči, da se za stanovalce, ki so že pri nas, postopki vodijo prednostno in da čim prej prejmejo odločbe.« 

Če se upravičenec do DO odloči za bivanje v domu za starejše, a to v praksi ni takoj mogoče,  denimo zaradi pomanjkanja prostih mest, mu v vmesnem času pripada druga oblika pomoči – dolgotrajna pomoč na domu ali denarni prejemek. Velja pa tudi obratno. Če si upravičenec želi DO na domu, vendar je zaradi omejitev na strani izvajalcev ta pomoč začasno nedosegljiva, mu pripada oskrba v instituciji ali denarni prejemek.  

Zakon pa ne dovoljuje kombiniranja osnovnih pravic, kar pomeni, da posameznik ne more hkrati prejemati DO na domu in denarnega prejemka, medtem ko se dolgotrajna oskrba na domu lahko dopolnjuje z dnevno dolgotrajno oskrbo. To pomeni, da oseba, upravičena do DO,  lahko dobi del pomoči doma, del pa v obliki dnevne DO zunaj doma, denimo v dnevnem centru.

Postojnski Dom upokojencev je trenutno sicer polno zaseden. »Imamo približno 162 stanovalcev in povpraševanje po mestih ostaja veliko, ne glede na to, ali gre za sprejem po starem zakonu ali v okviru dolgotrajne oskrbe,« zaključuje direktorica. 

Zdravstveni dom kot usmerjevalna točka in strokovna podpora

Zdravstveni domovi imajo v sistemu DO predvsem strokovno in podporno vlogo, saj ne odločajo o pravicah, ampak sodelujejo le pri ocenjevanju zdravstvenega stanja in izvajanju zdravstvenih storitev, ki so del dolgotrajne oskrbe. Zdravstveni delavci, predvsem patronažne medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre in zdravniki, spremljajo zdravstveno stanje  uporabnika, izvajajo zdravstveno nego in preprečujejo poslabšanje bolezni. V domačem okolju pogosto prav patronažna služba predstavlja ključni stik med uporabnikom in zdravstvenim sistemom.

»Vloga zdravstvenih domov se v sistemu dolgotrajne oskrbe ni bistveno spremenila, saj osebni zdravniki nismo neposredno vključeni v ocenjevanje ali razvrščanje upravičencev v kategorije,  pač pa imamo predvsem usmerjevalno vlogo,« pojasnjuje družinska zdravnica Ana Marinčič Boštjančič iz Zdravstvenega doma Postojna.

Če pri pacientu ocenijo potrebo po dolgotrajni oskrbi, njega ali njegove svojce usmerijo na vstopno točko CSD, kjer oddajo vlogo. V določenih primerih, ko gre za zelo hudo zdravstveno stanje, na primer za napredovalno demenco ali hude gibalne omejitve, pa upravičencem svetujejo, da že ob vlogi priložijo ustrezne specialistične izvide. »Na podlagi teh dokumentov komisiji včasih sploh ni treba na teren, kar postopek precej pohitri.« 

»Za starejše od 80 let pa je postopek še enostavnejši, saj so do določenih pravic upravičeni samodejno, in zanje praviloma ni potrebno posebno zdravniško mnenje,« še poudari zdravnica. 

Starosti prijazna občina Postojna in nove oblike DO

Danes potrebuje redno pomoč pri vsakdanjih opravilih približno štiri odstotke prebivalstva, četrtina jih je v ustanovah, večina pa doma, kjer breme oskrbe nosijo družinski in drugi neformalni oskrbovalci. V prihodnjih letih se bo število ljudi, odvisnih od dolgotrajne oskrbe, v primerjavi z današnjim stanjem močno povečalo, po nekaterih prognozah celo dva- do trikrat, opozarjajo snovalci Strategije starosti prijazne občine na Občini Postojna. 

Zavedajo se svoje vloge pri razvoju in izvajanju dolgotrajne oskrbe in nalog, kot so spremljanje izvajanja oskrbe na domu, zagotavljanje javne mreže storitev ter povezovanje z vstopnimi točkami in izvajalci pa tudi razvoj lokalnih storitev.  Prav zato, kot so zapisali v dokumentu, želijo vzpostaviti in dolgoročno vzdrževati kakovostno, celovito in povezano dolgotrajno oskrbo, ki bo občanom omogočila, da lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju. 

Ohraniti in okrepiti nameravajo obstoječe programe oskrbe in zdravstva ter zagotoviti dobro dostopnost oskrbe na domu in sistematično podporo družinskim oskrbovalcem. Načrtujejo še razvoj novih oblik DO, kot so dnevno in nočno varstvo, začasne namestitve, oskrbovana stanovanja, paliativna oskrba, e-oskrba in posebni programi za družinske oskrbovalce.

Strategija izpostavlja tudi skrb za trajnostno delovanje lokalnih domov in njihovo tesno povezanost z okoljem, boljše sodelovanje med izvajalci storitev in povezovanje različnih programov v enoten sistem. Posebna pozornost je namenjena finančni in človeški vzdržnosti oskrbe ter reševanju kadrovskih izzivov in preprečevanju pomanjkanja  usposobljenega osebja v zdravstvu in oskrbi na ravni občine.

Centri za socialno delo so v postopku uveljavljanja pravic iz DO vstopna točka. 

V domovih za starejše je po novem sistemu del storitev, ki so bile prej v celoti ali večinoma plačljive, priznan kot pravica iz dolgotrajne oskrbe.

Od leta 2004 ima koncesijo za opravljanje institucionalnega varstva starejših tudi zasebni zavod Talita kum.