KRAS.RE.VITA

Naziv projekta: Izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju

Akronim projekta: KRAS.RE.VITA

1. Osnovni podatki o operaciji

Tematski cilj: 6. Ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite uporabe virov

Prednostna os: 6. Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti

Naziv prednostne naložbe: 6.2. Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem NATURA 2000 in zelenimi infrastrukturami

Vodilni partner:

Javni zavod Notranjski regijski park

Partnerji:

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Javni Zavod Znanje Postojna

Občina Postojna

Občina Logatec

Trajanje projekta: 1.oktober 2017 – 31. december 2023

Višina skupnih upravičenih stroškov: 4,7 MIO €, od tega postojnski del 1.138.732,12 €

1. Opis projekta

Cilj projekta je izboljšati stanje ciljnih habitatnih tipov in vrst na Natura 2000 območju Notranjski trikotnik, ki zajema območji Cerkniškega jezera in Planinskega polja. Z različnimi ukrepi se bo neposredno na terenu izboljšalo stanje in revitaliziralo kulturno krajino na 232 ha površine. V okviru projekta se bo na Cerkniškem polju obnovilo dvojni okljuk Stržena na Belem Bregu, ki je bil v preteklosti reguliran, na Planinskem polju pa se bo zasulo osuševalni jarek in odkopalo zasute naravne depresije. S tem se bo izboljšalo stanje habitatnega tipa presihajoča jezera in vrst kostanjevka ter mala tukalica.

Z vzpostavitvijo rednega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči bo poskrbljeno za naslednje habitatne tipe: vlažni travniki z modrim stožkovjem, bazična nizka barja in hidrofilna visoka steblikovja ter za vrste kosec, pisana penica, veliki pupek in travniška morska čebulica. Z ureditvijo kala se bo izboljšal habitat hribskega urha. Za navadnega netopirja bo izveden ukrep čiščenja gvana in vzpostavitev lažjega dostopa do porodniške kolonije.

V okviru projekta bodo razbremenjeni najobčutljivejši deli projektnega območja zaradi pritiskov obiskovanja, in sicer z vstopnimi točkami, učnimi potmi, ornitološkimi opazovalnicami, vstopnimi mesti za čolnarje in parkirišči za obiskovalce. Vzporedno z izvajanjem konkretnih aktivnosti na terenu se bo s komunikacijskimi aktivnostmi dvignila naravovarstvena zavest lokalne in širše javnosti.

Projekt sledi izhodiščem Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 in je eden od prednostnih projektov za izvedbo v okviru Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020) (vir: Ministrstvo za okolje in prostor)

1. Projektne aktivnosti na Planinskem polju

• Izboljšanje stanja travniške morske čebulice

Planinsko polje je edino večje znano nahajališče travniške morske čebulice v Sloveniji. V osrednjem delu Planinskega polja ta vrsta uspeva na dveh območjih s skupno površino 30 ha (v grobem je to površina 60 nogometnih igrišč), posamične primerke pa najdemo tudi na širšem območju. Od tega je populacija v ugodnem stanju le na 0,05 ha.

Najpomembnejši vzrok za upadanje populacije travniške morske čebulice na Planinskem polju je povečanje intenzivnosti kmetijstva. Brez ukrepanja bo številčnost travniške morske čebulice še naprej hitro upadala. Povsem možno je, da bo vrsta v roku desetih let na tem območju na robu izumrtja ali pa bo povsem izginila.

Postopek doseganja tega varstvenega cilja smo razdelili na naslednje korake:

• odkup 2,7 ha zemljišč s pomembnejšimi rastišči travniške morske čebulice in zemljišč primernih za doseljevanje vrste
• sklenitev dolgoročnega pogodbenega varstva travniške morske čebulice na 2,76 ha površin,
• vzpostavitev ustreznega upravljanja z zemljišči – z rastišči travniške morske čebulice
• odvzem semen in naselitev travniške morske čebulice na primerna in varnejša zemljišča (naselitev na površino najmanj 3,77 ha)
• vzpostavitev strokovnega nadzora nad gospodarjenjem z zemljišči
• podrobnejše spremljanje pojavljanja in številčnosti vrste ter spremljanje učinkov izvedenih ukrepov za izboljšanje stanja vrste
• interpretacija: predstavitev za širšo javnost in interpretacijska tabla

• Izboljšanje stanja navadnega netopirja

Navadni netopir je evropsko pomembna vrsta, ki je v Sloveniji splošno razširjena. Na območju Planinskega polja je znana po drugem največjem kotišču te vrste v Sloveniji. V zvoniku cerkve sv. Marjete v Dolenji Planini se vsako leto združuje v porodniško kolonijo med 800 in 1.300 samic, ki spomladi skotijo mladiče in celo poletje skrbijo za njih. Tako se je v dolgih letih nabrala kar precejšnja količina iztrebkov.

Od leta 2004 podstreha zvonika nad zvonovi ni bila očiščena, zato se je na njej nabrala velika količina gvana, ki grozi, da bo zaprla edino odprtino, ki omogoča vstop netopirjev na podstrešje. Poleg tega bi lahko gvano ob morebitnemu puščanju strehe lahko začel polzeti v samo zvonišče ali na fasado zvonika, kar bi seveda zmanjšalo toleranco skrbnikov cerkve do netopirjev.

V okviru projekta bomo gvano odstranili takoj na začetku projekta in še enkrat ob koncu projekta. Vzpostavili bomo tudi enostaven dostop do podstrehe zvonika in s tem omogočili vzpostavitev sistema rednega odstranjevanja gvana. V okviru projekta bomo izvedli tudi manjše izboljševalne ukrepe na treh preostalih cerkvah na Planinskem polju.

Več o navadnem netopirju in problematiki si preberite na strani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.

Izboljšanje stanja travnikov z modro stožko in bazičnih nizkih barij, kosca in pisane penice

Preplet mokrotnih travnikov z modro stožko in bazičnih nizkih barij v osrednjem območju Trzen je potencialni življenjski prostor travniške morske čebulice in kosca, robni deli tega območja pa se zaraščajo z lesnimi grmovnimi vrstami in predstavljajo življenjski prostor pisane penice.

V osrednjem delu Planinskega polja, leži območje Trzne, kjer je zaradi omejene kmetijske rabe v preteklosti, obsežne opustitve kmetijske rabe v sedanjosti ter zaradi velike namočenosti terena (depresija) prišlo do oblikovanja okoli 110 ha velike površine, ki združuje več HT in predstavlja življenjski prostor vrst, katerim v okviru prejeta izboljšujemo stanje.

Dodatno grožnjo temu območju predstavlja intenzifikacija kmetijstva na ostalih delih Planinskega polja. Ob rednih poplavah kraškega polja se namreč hranila (dušikove spojine) z intenzivno gnojenih travnikov spirajo na območje Trzen in bogatijo oligotrofna tla, kar ima izrazito negativen vpliv na rastje nizkih barij in mokrotnih travnikov na pustih tleh.

Aktivnosti za doseganja tega varstvenega cilja smo razdelili na naslednje korake:

1. odkup vsaj 20 ha zemljišč na območju Trzen
2. zasutje glavnega drenažnega jarka in obnova zasutih točkovnih depresij
3. odstranitev in selektivna razredčitev lesne zarasti ter vzpostavitev košnje na izbranih območjih
4. sklenitev pogodbenega varstva (10 ha)
5. ozaveščanje lokalnega prebivalstva (delavnice)

HT - Habitatni tip je rastlinska in živalska združba, ki se pod vplivom neživih dejavnikov oziroma v povezavi z njimi razvije na določenem območju.

• Izobraževalno središče Ravbarjev stolp

V okviru projekta bomo obnovili Ravbarjev stolp pri Planini in v pritličju ter kletnih prostorih uredili interpretacijsko izobraževalno središče. Opremljen bo z moderno avdio vizualno opremo, na kateri si bo moč ogledati 10 minutni film, ki bo prav tako ena od projektnih aktivnosti. V središču bo poleg interpretacije o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev Planinskega polja možno poseči tudi po tiskani brošuri, ki bo primeren vodnik po zakladih Planinskega polja.

Dela so bila zaključena decembra 2022.

• Zanimiva pešpot – Scilkina učna peš pot

Na območju občin Postojna in Logatec bomo vzpostavili okoli 20 km dolgo povezovalno interpretacijsko učno pot z več zankami. Pot bo opremljena z usmerjevalnimi tablicami. Speljana bo po obstoječih javnih poteh. Povezovala bo lokacije projektnih aktivnosti in druge naravne vrednote na območju Planinskega polja. Označena bo z usmerjevalnimi in interpretacijskimi tablami ter tako napotovala obiskovalce iz najobčutljivejših območij.

Pot je bila vzpostavljena v letu 2022.

• Parkirišča in počivališča za avtodome

Na območju Planinskega polja ni primernih parkirnih prostorov. Obiskovalci parkirajo vsepovsod, predvsem ob reki Unici in na travnikih. Z ureditvijo parkirišč in povabilom obiskovalcem, da se podajo peš na utrjeno učno pot, se bo zmanjšal pritisk na naravovarstveno najbolj občutljive dele Planinskega polja. S tem bomo zajezili divje parkiranje na varovanem območju.

Na štirih vstopnih točkah do Planinskega polja ter na štirih lokacijah v bližini projektno vzpostavljene poti bomo uredili šest parkirišč in jih primerno dopolnili z urbano opremo:

• ob regionalni cesti Kalce–Planina (obnova in ureditev štirih parkirišč)
• v Grčarevcu (ureditev enega novega parkirišča)
• v Lazah (ureditev enega novega parkirišča)
• pri Ravbarjevem stolpu (ureditev enega obstoječega parkirišča)
• ob regionalni cesti Planina-Liplje, kjer je predvideno ureditev parkirišča za avtodome

Parkirišče pri Ravbarjevem stolpu je bilo zaključeno jeseni 2022, parkirišče nasproti podružnične osnovne šole pa bo zaključeno v novembru 2023.

Sofinanciranje:

80 % Evropski sklad za regionalni razvoj

20 % Republika Slovenija