Iz Prepiha: Na obisku pri županu Igorju Marentiču

 

 

 

 

Prepihova rubrika: Na obisku

Župan Igor Marentič

Besedilo: Ester Fidel

 

Še pol leta je do izteka tretjega mandata županovanja Igorja Marentiča. Pred občinskim praznikom smo po tradiciji »na obisku« preverili, kako se sooča z aktualnimi izzivi, kateri načrti se snujejo v občinski hiši in na katere projekte je najbolj ponosen.

 

Jeseni se bo zaključil vaš tretji županski mandat. Kaj boste uspeli izvesti še pred njegovim iztekom?  

Ne gre samo za vidne investicije, znotraj občinske uprave namenjamo ogromno svojega časa mnogim aktivnostim, ki so osnova za strateško načrtovane projekte in njihovo končno izvedbo.

Med projekti, ki so zdaj v teku, izpostavljam satelitski urgentni center in laboratorij, avtobusno postajo Matenja vas, mrliško vežico Šmihel pod Nanosom, križišče v Zalogu, izgradnjo povezovalnega vodovoda za vodooskrbo Istre in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v Stari vasi.

Kmalu bomo začeli s preureditvijo prostorov v Kutinovi hiši in v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Perspektiva, z gradnjo prizidka k OŠ Prestranek in servisnega objekta ob Ravbarjevem stolpu ter avtobusnih postaj v Zagonu in Velikem Otoku, s komunalnim opremljanjem v Zagonu, z gradnjo mrliške vežice v Landolu in z ureditvijo šole v Studenem.

 

Na katere projekte ste v dvanajstih letih županovanja najbolj ponosni?

Če se osredotočim na večje, nedvomno na projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice (obnovili smo obe vodni zajetji – Korotan in Malni ter glavni vodovod v občini), na kilometre kolesarskih poti in povezav, na Gasilsko-reševalni center, športno dvorano SGLZŠ, nov vrtec v Postojni, Podjetniški inkubator Perspektiva, prizidek k OŠ Antona Globočnika, prenovo Tržaške ceste, na Nujno medicinsko pomoč in nov rentgen, komunalno infrastrukturo v Hraščah, Grobiščah, Rakitniku, Planini …, na ureditev dodatnih prostorov v Notranjskem muzeju, revitalizacijo Ravbarjevega stolpa, urejanje športne infrastrukture v občini ter na napolnitev nove industrijske cone v Velikem Otoku in širitev cone od Prestranka proti Slavini.

 

Med vašimi ključnimi prioritetami je zagotavljanje pogojev za varnost in zdravje občanov. V kakšnih pogojih delujejo službe s tega področja danes?

V naši občini smo v zadnjih letih, tudi na podlagi izkušenj z epidemijo in drugimi krizami, bistveno izboljšali pogoje za delovanje služb, ki skrbijo za varnost in zdravje občanov. Sistem smo okrepili z vlaganji v infrastrukturo in opremo ter z boljšim povezovanjem vseh ključnih deležnikov. Posebej želim izpostaviti službe  v zdravstvenem domu, gasilce, občinski in regijski štab civilne zaščite, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policijo, šole in socialne službe. Vsem se zahvaljujem za njihovo strokovnost, predanost, sodelovalnost in izjemno odzivnost. Prav njihovo delo je v naši skupnosti temelj varnosti in zaupanja. Naš cilj je dostopen in učinkovit sistem, ki deluje zanesljivo, še zlasti takrat, ko ga občani najbolj potrebujejo.

 

Med letošnjimi večjimi investicijami na področju šolstva je prizidek k osnovni šoli na Prestranku. Kdaj se bodo dela začela?

Projekt bomo začeli izvajati v letošnjem letu, zaključili ga bomo v prihodnjem. Izvajalca smo preko javnega razpisa že izbrali. Skupna vrednost investicije z DDV znaša 1,7 milijona evra, od tega bomo dober milijon zagotovili iz  občinskega  proračuna, skoraj 652 evrov nepovratnih sredstev pa bo sofinanciralo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. S prizidkom bo prestranska šola pridobila 372 m² novih notranjih površin in dobrih 47 m² zunanjih urejenih teras. S to investicijo bomo razbremenili obstoječe prostore in zagotovili ustrezne prostorske pogoje za sodoben pouk.

 

Že nekaj let se vrstijo vprašanja o treh naložbah: o izgradnji bazena, ureditvi galerije in zagotoviti pogojev za šolo za otroke s posebnimi potrebami. V katerih fazah so zdaj?

Parcelo za bazen smo pripravili, sprejeli OPPN, ki definira postavitev bazenskega kompleksa, in zdaj smo v fazi pogajanj s partnerjem. Zastavili smo izhodišča za športni objekt, ki bo izpolnjeval pogoje plavalne zveze za organizacijo tekmovanj. Če bodo stroški previsoki, jih bomo v sodelovanju z zasebnim partnerjem skušali nižati. Tovrstna pogajanja so dolgotrajna in težavna, ker bi si vsaka stran želela zagotoviti čim boljše izhodiščne pogoje. Pogodbo bo nato potrjeval občinski svet, in če bo potrjena, bi se gradnja lahko pričela 2027. V nasprotnem primeru žal ne.

Za šolo s posebnimi potrebami smo izvedli javni natečaj za arhitekturno-urbanistično rešitev.  Zataknilo se je pri pridobivanju zemljišča od države, kar je nerazumljivo. Projekt je dober in izvedljiv, če bi moči sklenile občine in država. Postojnsko šolo obiskuje zdaj že več kot 100 otrok s posebnimi potrebami, med njimi jih je veliko iz drugih občin. Ker pa za šolanje teh otrok niso določeni šolski okoliši, nimamo pravne osnove, da bi zahtevali finančno participacijo od občin, iz katerih ti otroci prihajajo.

V zadnjem letu smo intenzivno priprav­ljali investicijo Kutinove hiše, in trenutno je v zaključni fazi projektiranja. Pomemben del vsebine bo namenjen ustvarjalcem – slikarjem, ilustratorjem, oblikovalcem in drugim kreativcem. Zanje bodo zagotovljeni ustrezni prostori tako za delo kot za predstavitev ustvarjalnosti. Hkrati bodo v njej dobila prostor inovativna in tehnološko usmerjena podjetja, ki pri svojem delu povezujejo digitalne rešitve, izdelke in oblikovanje, ter strokovnjakom z znanstveno-raziskovalnega področja. Ključni cilj je vzpostaviti aktivno sodelovanje med kulturno, gospodarsko in znanstveno-raziskovalno sfero. V naslednji fazi, po zagonu investicije, želimo v razvoj vsebin galerijskega dela aktivno vključiti občino, kulturni dom, podjetniški inkubator in lokalne ustvarjalce. Skupaj bomo oblikovali dolgoročno vizijo galerije kot odprtega, povezovalnega in razvojno naravnanega prostora.

 

Verjetno se z zadovoljstvom ozirate na nove pridobitve in prenove s področja športne infrastrukture.

Na področje športne infrastrukture se res oziramo z dobrim občutkom. Posebej ponosni smo na to, da smo lani kot ena prvih občin sprejeli Strategijo razvoja športa za prihodnjih deset let. Ta opredeljuje smernice in investicije, ki jih bomo uresničevali postopoma. V tesnem sodelovanju z Zavodom Znanje Postojna – z organizacijsko enoto Šport in s Športno zvezo Postojna smo že izvedli vrsto pomembnih projektov. Med večjimi so izgradnja športne dvorane SGLZŠ, prenova košarkarskega igrišča na Rožni ulici, ureditev športnih površin pri Šolskem centru Postojna, prenova zunanjega balinišča in ureditev parkirnih površin v Športnem parku Postojna. Pomembne pridobitve so tudi nova razsvetljava na vojaškem stadionu in v športnem parku, igrišče za pickleball, pumptrack v Planini, igrišče za odbojko na mivki, miza za namizni tenis v središču mesta in razvoj kolesarskih poti. V prihodnje načrtujemo še vrsto novih investicij, med drugim gozdni park izzivov pri koči Mladika, prenovo mestnih igrišč, obnovitev trim steze na Soviču, dodatna parkirna mesta ob športnem igrišču v Grobiščah in preplastitev nogometnega igrišča pri šoli na Prestranku. Poskrbeli bomo tudi za posodobitve obstoječe infrastrukture, kot so zamenjava reflektorjev in oken pri balinišču v Planini, obnova tribun in dotrajanega parketa v OŠ Miroslava Vilharja ter ureditev njenega zunanjega igrišča, prenova sanitarij na kegljišču, obnova ograj na igrišču v Studenem ter dodatna urbana športna oprema, vključno z novo mizo za namizni tenis v Planini in nastavljivimi koši v dvorani OŠ Antona Globočnika. Želimo ustvarjati pogoje za različno športno udejstvovanje vseh generacij – rekreativcev in tekmovalcev. To je temelj za spodbujanje aktivnega in zdravega življenjskega sloga.

 

Ministrstvo za solidarno prihodnost je napovedalo gradnjo nove stavbe doma upokojencev. Kako daleč je ta projekt?

Skupaj smo k projektu resno pristopili. Občina bo na svoji strani omogočila izvedbo z zagotovitvijo zemljišča, država pa z zagotovitvijo sredstev za samo izgradnjo. Slednja bo izvedla javni natečaj za arhitekturno-urbanistično rešitev, in če bomo na obeh straneh  zavihali rokave, bo začetek gradnje kmalu viden.

 

Nekatera delovišča na občinskih in državnih cestah, ki so preizkušala potrpežljivost občanov, se postopno zapirajo. Vendar izzivov na področju cestne infrastrukture in pri vzpostavljanju trajnostne mobilnosti ne zmanjka. Katere so aktualne prioritete na občinski ravni in v katerih primerih so rešitve odvisne od države?

Zavedamo se, da se v času izvedb na nek način, kot pravite, ''preizkuša potrpežljivost občanov'', vendar gre vedno za nujne posege in izvedbe, ki posledično pomenijo večjo varnost uporabnikov ter prepotrebno obnovo zastarelih in dotrajanih cestnih sistemov.

Naše prioritete so umeščanje dodatnih urejenih kolesarskih povezav in varne šolske infrastrukture, predvsem avtobusnih postaj – tukaj naj izpostavim trud v Velikem Otoku in Zagonu ter na Prestranku. Velikokrat se izpostavlja cesto ob železniški postaji v Postojni, vendar je ta v državni lasti. Problem bomo poskušali rešiti z dogovorom o prenosu lastništva ceste na Občino, da jo bomo lahko uredili.

Naslednja projekta, ki sta v osnovi v pristojnosti države, sta ureditvi križišča na Prestranku in krožišča pri Petrolu v Postojni. V naslednjem letu naj bi sodelovali pri izgradnji novega mostu čez avtocesto v Stari vasi, da bo širši, s kolesarsko potjo in pločnikom ter  osvetljen. Za ta projekt smo v občinskem proračunu že dvakrat zagotovili sredstva za občinski del sofinanciranja, zato upam, da ga bo država realizirala vsaj v prihodnjem letu. Zavzemamo se tudi za pomoč države pri ureditvi makadamske povezave med Bukovjem in Podkrajem.

Trajnostno mobilnost med občani spodbujamo z ozaveščanjem ter z zagotavljanjem infrastrukture in raznih storitev. Sistem POS bikes bomo to pomlad dopolnili še z desetimi novimi električnimi kolesi, vzpostavili bomo še več varnih pešpoti in dodatne postaje za izposojo koles, na primer na Prestranku in v Obrtni coni Smrekce.

 

Kaj si občani, zlasti mlade družine, lahko obetajo na področju stanovanjskih novogradenj?

Pripravljamo kar nekaj prostorskih aktov, ki bodo omogočali izgradnjo novih stanovanjskih sosesk: Stara vojašnica, Hruševje, dva sta že odprta na območju Stare vasi – za izgradnjo individualnih hiš, pa v Postojni v območju Špic ob Titovi cesti. Kmalu se bo pričela gradnja novega stanovanjskega bloka ob avtobusni postaji. Občina bo gradila neprofitna stanovanja tudi na območju nekdanjega begunskega centra, kjer smo kljub težavam z nekaterimi soglasodajalci v zadnji fazi sprejemanja OPPN-ja. Menim, da bo ponudba stanovanj v Postojni res velika. Sicer pa smo ob sprejemu Lokalnega programa za mladino med bodočimi ukrepi določili sofinanciranje tržnih najemnin mladim, in prizadevali si bomo, da jih realiziramo. V Rakitniku, kjer pripravljamo za individualno gradnjo OPPN za osem parcel, bomo mladim družinam omogočili nakup zemljišča po ugodnejši ceni.

 

V katerih vaseh se ljudje lahko veselijo novih pridobitev?

Nekaj izvedenih projektov v vaseh bom kar naštel: sanacija plazovitega območja v Stranah, komunalna oprema v Rakitniku, Matenji vasi, Grobiščah in Hraščah, regijsko obrtno središče Prestranek, kolesarske povezave Hrašče, Zagon, Grobišče in Hruševje, avtobusna postaja Dilce, mrliški vežici v Šmihelu pod Nanosom in Orehku, nov gasilski dom v Šmihelu pod Nanosom, rekonstrukcija ceste pri Fari … V tem letu sledi komunalno opremljanje Zagona ter  nadaljevanje komunalnega opremljanja zgornje Planine in čistilne naprave. Načrtuje se še izgradnja mrliške vežice v Landolu.

Tudi glasovanje za projekte v okviru participativnega proračuna je ne le Postojni, ampak tudi vasem prineslo vrsto manjših, a pomembnih pridobitev za boljšo kakovost življenja. Prizadevam si, da vzpostavimo boljše pogoje za življenje v vseh predelih naše občine. 

 

Trdega oreha, imenovanega Poček, ni uspelo streti še nobenemu županu. Katere možnosti za dogovore z državo vidite pri tem izzivu, ki ni le okoljski, ampak v zdajšnjih razmerah tudi varnostni?

O cilju in stališču prebivalstva, strokovnjakov in Občine je jasno govoril odmeven film »Poček: kjer orožje nikoli ne utihne«, financiran iz participativnega proračuna. In dokler ne bo orožje utihnilo, je naš cilj, da se vojaške aktivnosti prilagajajo tako, da so čim manj moteče za prebivalce in hkrati čim varnejše za okolje ter da Občina dobi od države za uporabo vadišča čim višjo odškodnino in jo vlaga v dobrobit občanov. Zato na Občini vztrajamo pri redni in konkretni komunikaciji z Ministrstvom za obrambo. Le tako lahko jasno izpostavljamo potrebe lokalne skupnosti. Žal se sogovorniki z ministrstva včasih odzovejo ''s figo v žepu''. Zato prihaja do zapletov, kot je na primer zdajšnji, ko je MORS enostransko samovoljno preklical odločitev o brezplačnem prenosu deponije nad Staro vasjo v last Občine,  čeprav sta bila dogovor in pogodba o tem podpisana že  v letu 2020.

 

V kakšni finančni kondiciji je Občina?

Podatki kažejo, da Občina posluje dobro in stabilno – z rastjo premoženja in z aktivnim investiranjem v razvoj. Lani smo ustvarili za 4.460.360 evrov presežka prihodkov nad odhodki in odplačali 1.374.401 evro dolga. Dolgoročni krediti Občine znašajo 10.642.298 evrov, skupna vrednost premoženja Občine pa je bila po zaključnem računu za leto 2025 188.836.957 evrov, kar je za 4.125.619  več kot leta 2024. Stabilno finančno poslovanje omogoča nemoteno izpolnjevanje vseh obveznosti in prispeva k zanesljivemu in odgovornemu delovanju Občine.

 

Seveda že zdaj krožijo med občani pogovori o kandidatih za župansko mesto v naslednjem mandatu. Boste med njimi tudi vi?

Lahko rečem, da je županovanje najlepša in hkrati najtežja služba, kar sem jih opravljal v življenju. Ko je nek projekt izveden, mi zadovoljstvo  olajša dušo, a hkrati nalaga odgovornost, da je zaključen tako, kot mora biti. Imam še veliko energije in idej. Pridejo dnevi, ko bi najraje vse pustil in šel naprej, po prespani noči pa se vrne vnema. Zato bom pri odgovoru uporabil rek: nikoli ne reci nikoli.