Iz Prepiha: Mladi v občini - pomembni in slišani

Prepihova rubrika: Tema meseca

Mladi v občini: pomembni in slišani

Besedilo: Mateja Jordan

Mladi niso le prihodnost občine, ampak že danes njeni pomembni soustvarjalci, poudarjajo snovalci Lokalnega programa za mladino v občini Postojna 2026–2031. Dokument, ki je nastal v okviru Interregovega projekta MILEstone, je pripravljen na podlagi nacionalnih, evropskih in lokalnih strateških podlag, hkrati pa upošteva konkretne  potrebe mladih iz domačega okolja.  V njegovo pripravo so bili vključeni mladi, mladinske organizacije, šole, javni zavodi in drugi lokalni deležniki, zato ne ostaja samo na ravni splošnih usmeritev, ampak poskuša odgovoriti na konkretne izzive mladih v lokalnem okolju, je poudarila Tatjana Rant iz Mladinskega centra Postojna (MCP). 

»Želimo si, da mladi po končanem šolanju ostanejo v lokalni skupnosti ali se vanjo vračajo. Kakovostno življenje in delo pa želimo zagotoviti tudi mladim, ki se v občino priselijo, saj je trend priseljevanja v Postojno še vedno izrazit,« je zapisano v programu, katerega izvajanje bosta nadzorovala tudi Komisija za mladinska vprašanja in Mladinski center Postojna. 

Sodelavka MCP Tina Žigon pojasnjuje, da program sicer ohranja določene ukrepe iz dokumenta za preteklo obdobje, vendar pa nova različica jasneje opredeljuje ukrepe in konkretno časovnico njihovega izvajanja, kar omogoča bolj usmerjeno in preglednejšo izvedbo.  

Občina želi poleg osnovne infrastrukture ustvariti okolje, v katerem bodo mladi lahko živeli kakovostno, varno in ustvarjalno, imeli dostop do informacij, pomoči, zaposlitvenih in stanovanjskih priložnosti ter možnost, da sodelujejo pri oblikovanju skupnosti. Po eni strani želi izboljšati pogoje za življenje mladih v Postojni, po drugi pa okrepiti njihov občutek, da so v občini slišani, pomembni in zares dobrodošli.

Razkorak med pripadnostjo in pomanjkanjem perspektive

Analiza je pokazala, da so mladi na svoj domači kraj čustveno precej navezani, a so hkrati pesimistični glede svojih dejanskih možnosti za prihodnost v občini. V Postojni se večinoma počutijo dobro, občutijo pripadnost kraju in ne želijo nujno oditi, vendar dvomijo, da jim bo okolje po zaključku šolanja lahko ponudilo dovolj kakovostnih zaposlitvenih, stanovanjskih in družabnih priložnosti. 

Najpomembnejše vprašanje: Kako do stanovanj?

Ena ključnih ovir za to, da bi mladi po koncu šolanja ostali v Postojni, je stanovanjska problematika. Mladi so kritični glede dostopnosti stanovanj, višine najemnin in možnosti za  osamosvojitev. Čeprav so anketiranci večinoma srednješolci, ki živijo še pri starših, raziskava kaže predvsem močan strah pred prihodnostjo, saj mladi dvomijo, da si bodo v občini lahko privoščili najem ali nakup stanovanja. Mladi na stanovanjskem trgu težko konkurirajo starejšim z več delovne dobe in prihranki, zato ukrep pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj predvideva prednostno obravnavo mladih. »Če so mladi in mlade družine pri razpisih uvrščeni v prednostno kategorijo, to poveča njihove možnosti za pridobitev stanovanja,« pravi Rantova. 

Poleg tega program predvideva nadaljevanje subvencioniranja komunalnega prispevka za mlade družine, saj jim z delnim kritjem stroška olajša prvo stanovanjsko rešitev in spodbuja bivanje v občini. Snovalci predlagajo tudi, da bi bil del novih načrtovanih stanovanj (na primer na območju stare vojašnice) namenjen izključno mladim. 

Občinski svet je ob sprejemu dokumenta na predlog Liste za mlade potrdil kot dopolnilni ukrep tudi sofinanciranje tržnih najemnin, je povedala Tina Žigon. Občina mora tako v prihodnjem letu pripraviti pravilnik in ga začeti izvajati. Namen naštetih ukrepov je zmanjšati eno največjih ovir za osamosvajanje mladih in jim omogočiti realnejšo možnost, da ostanejo v občini ali se vanjo po končanem šolanju vrnejo.  

Slabe zaposlitvene možnosti

Čeprav statistični podatki kažejo razmeroma ugodno stopnjo brezposelnosti mladih v občini, mlade skrbijo tudi zaposlitvene možnosti in prehod na trg dela. Sami menijo, da občina ne ponuja dovolj razvojnih priložnosti in da bo večina morala želeno zaposlitev poiskati drugje. 

Na same zaposlitvene možnosti Občina nima neposrednega vpliva, spomni Tatjana Rant. Osrednja ukrepa na področju trga dela sta zato vzpostavitev kariernega centra za mlade in podpora mladim na podjetniški poti ob pomoči kariernega svetovanja in povezovanja z delodajalci ter z delavnicami za pripravo na zaposlitev in s podpornim okoljem za razvoj podjetniških idej. 

Pri precejšnjem deležu sodelujočih mladih je opaziti  velik podjetniški interes, zato program za spodbujanje podjetnosti, inovativnosti in razvoja novih storitev v občini predlaga mentorstvo, začetna sredstva in prostore za razvoj idej v okviru Podjetniškega inkubatorja Perspektiva. Ta lahko na primer razpiše Podjetniški izziv, za katerega mladi z dobro poslovno idejo prejmejo dvomesečno mentorstvo in možnost brezplačne uporabe coworking prostora.

Poseben ukrep je namenjen tudi mladim priseljencem – kot pomoč pri učenju slovenščine in pri opravljanju izpita iz slovenskega jezika, kar je pomembno za njihovo vključevanje na trg dela in v lokalno okolje.

Občina bo tudi v prihodnosti podeljevala občinske štipendije, nagrajevala izjemne dosežke mladih, omogočala prakse in pripravništva v občinski upravi in javnih zavodih, nudila podporo mednarodnemu izobraževanju in mobilnosti, sofinancirala neformalno učenje ter krepila sodelovanje s šolami. Pomemben poudarek je tudi na strokovni podpori za Erasmus+ projekte ter na sofinanciranju mladinskega delavca za višjo kakovost in stabilnost mladinskega dela v občini.

Kakovostno preživljanje prostega časa

Mladi pogrešajo prostore za druženje, več kulturnih dogodkov, nočno življenje, ustvarjalne vsebine in kraje, kjer bi lahko kakovostno in varno preživljali prosti čas, ugotavljata sodelavki MCP. Čeprav je športna infrastruktura ocenjena razmeroma dobro, mladi opozarjajo, da je premalo organiziranih aktivnosti in predvsem prostorov, ki bi bili res namenjeni njim. »Prav potreba po mladinskih prostorih, v katerih bi se lahko srečevali, ustvarjali in sooblikovali dogajanje, se v odgovorih ponavlja zelo pogosto,« pravi Rantova. »Čeprav Mladinski center Postojna ponuja raznolike možnosti za druženje, ne nagovarja vseh mladih.« 

Ena od možnih rešitev je že nekaj let načrtovana ureditev stavbe nekdanje porodnišnice.  V njej naj bi v sklopu centra za nevladne organizacije uredili tudi prostore za mlade. 

Mladi kot soustvarjalci javnega življenja

Občina želi mladim dati več prostora za izražanje in soustvarjanje javnega življenja tudi na področju kulture, umetnosti in ustvarjalnosti. Predvidene priložnosti so: rubrika za mlade v občinskem časopisu, vključevanje mladih v pripravo javnih prireditev, možnost za sofinanciranje projektov neformalnih skupin mladih in nadaljnja podpora mladinskemu prostovoljstvu. Ti ukrepi odgovarjajo na jasno potrebo po večji vidnosti mladih, po več kulturnih vsebinah in več priložnostih za ustvarjalno delovanje.

Poleg tega načrtuje program vzpostavitev informativne pisarne za mlade s kulturnimi mediatorji. V njej bi mladi lahko dobili osebno, razumljivo in zanesljivo podporo pri vprašanjih v zvezi z izobraževanjem, zaposlovanjem, stanovanji, zdravjem in vključevanjem v skupnost.

Mlade skrbi za duševno zdravje

V sklopu zdravja in dobrega počutja predvideva program izboljšanje športne infrastrukture, večjo dostopnost prostorov za mlade ter preventivne programe na področjih odvisnosti, duševnega zdravja in preprečevanja nasilja. 

Eden od ukrepov je izboljšanje športne infrastrukture za mlade, da bo ta varna, dostopna in na voljo vsem, tudi tistim, ki niso vključeni v klube. Cilj je spodbuditi gibanje, druženje in zdrav življenjski slog. »Pomembno pa je to, da so športne površine dostopne takrat, ko imajo mladi čas,« poudarja Tatjana Rant. Občina lahko poskrbi, da se na primer obnovita športni park z novo podlago za košarko in razsvetljava, prenovijo garderobe in uredi trim steza na Soviču.

Očitno je, da mladi ne zaupajo v institucije in v formalne oblike pomoči, kot so svetovalne službe, telefonske linije in druge oblike podpore, zato se ob osebnih stiskah večinoma obračajo na prijatelje in družino. Kot kaže anketa, je nizka tudi prepoznavnost lokalnih točk pomoči. 

Še posebej zaskrbljujoče pa je stanje na področju duševnega zdravja, medvrstniškega nasilja in vandalizma, saj mladi te težave zaznavajo kot resne in menijo, da pristojne institucije ne ukrepajo dovolj učinkovito. »Izrazita skrb za duševno zdravje pri mladih nas je pravzaprav zelo presenetila,« priznava Tina Žigon. 

Ker so stiske mladih v porastu, javni sistem pa preobremenjen, ukrep predvideva sofinanciranje programov psihološke podpore in preventive za boljši dostop do pomoči in za krepitev duševne odpornosti mladih. Občina lahko na primer sofinancira program Točka za pogovor; mladim bi bili na voljo brezplačni pogovori s strokovnjaki in delavnice za obvladovanje stresa.

Za večjo vključenost mladih v odločanje

Poseben problem predstavljata tudi slaba informiranost in nizka participacija mladih, saj velik del njih ne pozna mehanizmov za sodelovanje pri odločanju v občini. »Mladi pogosto ne vedo, kako se vključiti v mladinske organizacije, ali pa ne verjamejo, da lahko s sodelovanjem zares kaj spremenijo,« ugotavlja Rantova. 

Na področju družbenega vključevanja in participacije predlaga program participativni proračun za mlade, s katerim bi tudi sami neposredno odločali o delu občinskih sredstev. Kot poudarjajo avtorji, bi ukrep mladim omogočil, da sami odločajo o delu občinskega proračuna, uresničujejo svoje ideje ter krepijo občutek odgovornosti in pripadnosti skupnosti.

Poleg tega program predvideva stalno sofinanciranje mladinskih organizacij in mladinskih centrov ter vzpostavitev lokalnega mladinskega spletnega portala, da bi se na enem mestu zbirale informacije o razpisih, dogodkih, štipendijah, zaposlovanju, mobilnosti in drugih priložnostih. Namen teh ukrepov je izboljšati informiranost mladih, povečati njihovo vključenost in okrepiti zaupanje v lokalne institucije.

Program naj ne bo le črka na papirju

Sistem nadzora nad izvajanjem Lokalnega programa za mladino v občini Postojna 2026–2031  temelji na rednem spremljanju napredka in vrednotenju doseganja ciljev pri posameznih ukrepih. Ključna nosilca sta Komisija za mladinska vprašanja in Mladinski center Postojna; skupaj spremljata izvajanje programa, prepoznavata morebitne težave  in predlagata izboljšave.

Pregled izvedenih aktivnosti in doseženih rezultatov ter predlogi za nadaljnje ukrepe bodo objavljeni v letnem poročilu, ki ga potrdi Komisija za mladinska vprašanja. To je tudi  javno objavljeno, kar zagotavlja transparentnost ter omogoča vključevanje mladih in širše javnosti v spremljanje programa.

Takšen sistem omogoča, da se program izvaja pregledno, odgovorno in prilagodljivo. Redno spremljanje zagotavlja pravočasno odzivanje na izzive in prilagajanje ukrepov dejanskim potrebam mladih. Javna dostopnost informacij pa krepi zaupanje v delovanje občine ter spodbuja aktivno sodelovanje mladih pri oblikovanju in izvajanju mladinskih politik.

»Če bo večina ukrepov iz programa uresničena, predvsem na področju stanovanjske politike, lahko v petih letih pričakujemo bistveno boljše razmere za mlade,« sta optimistični Tatjana Rant in Tina Žigon.