Iz Prepiha: (S)poznamo naše kraje - Slavinje

Prepihova rubrika: (S)poznamo naše kraje

V škatlico ujet trenutek: Slavinje

Besedilo: Polona Škodič

Fotograf Antonio Mitkovski je kot osmo vasico naše občine obiskal Slavinje in v svojo camero obscuro ujel zanimiv utrinek, ki odpira pogled na znamenito cerkvico sv. Jedrti proti nanoškemu Suhemu vrhu. Ob njenem obzidju že dolgo rasteta mogočni lipi in deloma zastirata pogled na cerkveni zvonik v obliki preslice. Glede na samo lego na vzpetini obstaja kar nekaj znakov, da je bila nekoč del stare romarske poti in je prepoznana kot močna energijska točka. Sv. Jedrt je namreč zaščitnica pohodnikov. O tem in tudi o stavbi, ki je stala v neposredni bližini cerkve – o hramu sv. Jedrti, ki pa ga danes ni več, pričajo stari dokumenti.

Srednjeveška cerkvica z nadstreškom in poznogotskim prezbiterijem je bila predelana v 17. stoletju, svojo zadnjo skrbno prenovo pa je doživela pred kratkim. Na našem območju je edina, posvečena tej svetnici. To je bila opatinja iz Belgije; upodabljali so jo s predilno preslico v rokah ali z opatsko palico, po kateri tekajo miši. Na zidni ograji blizu vhoda, kjer je v kamen zaznamovan križ, je bil baje nekoč skrit zaklad. Vsekakor je ta točka s čudovitim razgledom vredna obiska in postanka. Na novo postavljenih panojih lahko prebiramo o njeni in okoliški zelo zanimivi zgodovini.

Slavinje so delno (mlajše) obcestno, delno pa (starejše) gručasto naselje na vzpetini ob desnem bregu Nanoščice. Sodijo med starejša naselja v Postojnski kotlini. Na tem mestu naj bi bilo v prazgodovini manjše gradišče. Kasneje je na njem zraslo staro jedro, od katerega pa ni ostalo kaj dosti, saj so stare hiše zamenjale nove. Okolica Slavinj je zanimiva predvsem zaradi izvirnih voda.

V Slavinjah so nekoč strojili kože, kovali konje, mleli moko in žagali les. Tod mimo so nekoč vodile mnoge pomembne poti in povezave prek starodavnega območja Okra do rimske ceste v antiki.