Iz Prepiha: Poletno dogajanje za vse okuse

Prepihova rubrika: Tema meseca

Poletno dogajanje za vse okuse

Ponudba poletnih dogodkov v občini je tako raznolika in bogata, da se je ne bi sramovalo niti marsikatero večje mesto. Tudi tisti, ki bodo dopust preživeli doma, bodo imeli priložnost za sprostitev, nova doživetja in polnjenje baterij, in to le nekaj minut od domačega praga. Od začetka julija do poznega septembra se bodo v Postojni in v nekaterih drugih krajih zvrstili dogodki za skoraj vsak okus.

Po Poletnem utripu – Postojnsko poletje

Osrednje poletno dogajanje v mestu bo prinesel festival Postojnsko poletje, ki letos vstopa v svojo 18. izvedbo. Z njo je dobil osveženo podobo in novo ime; slednje se povezuje z novo turistično blagovno znamko Postojnsko, je pojasnila vodja festivala Sidonija Zega z Občine Postojna. 

Med začetkom julija in sredino avgusta bo Titov trg znova postal prizorišče koncertov, otroških predstav in drugih kulturnih dogodkov. Kot pojasnjuje sogovornica, ostajajo zvesti preverjenemu konceptu: ponedeljki bodo namenjeni pravljičnim večerom za otroke, srede otroškim predstavam in družinskim vsebinam, četrtki ljubiteljem jazza, torki in petki pa koncertom različnih glasbenih zvrsti. Organizatorji želijo tudi letos privabiti čim širši krog obiskovalcev in poskrbeti za sproščeno poletno druženje v središču mesta.

 »Festival je danes namenjen bistveno širši publiki kot na začetku, zato poskušamo najti nekaj za vsak okus, od big banda in jazza do rocka, popa, dalmatinske glasbe in narodno-zabavnih viž,« pojasnjuje sogovornica. Ob tem priznava, da organizatorji še vedno iščejo način, kako v večjem številu pritegniti najstniške obiskovalce.

Na odru Titovega trga se bodo v šestih tednih zvrstili številni domači in tuji izvajalci. Festival bo 7. julija odprl En Big Band z Majo Keuc, sledili pa bodo še Alo!Stari, Pepel in kri, Crush – Tribute to Bon Jovi, Retrozlom in VitaVox, Jure Počkaj & Friends, Pivo in čevapi, Eva Boto, Primorski fantje, skupina Halo, Joe Cocker Tribute, Pop Design in za tradicionalni dalmatinski zaključek Klapa Kontrada. Dogajanje bodo dopolnili še Slovensko-slovaški kulturni dan, folklorni večer Nikola Tesla ter priljubljene Pravljice pri pastirčku Jakobu in otroške predstave, namenjene najmlajšim obiskovalcem.

Po besedah Sidonije Zega prihajajo obiskovalci z vse širšega območja, poleg domačinov in turistov tudi z Obale, s Krasa in Cerkniškega, posamezni koncerti pa privabijo celo številne obiskovalce iz drugih delov Slovenije. 

Čeprav so organizacijski stroški vse višji – predvsem zaradi podražitev tehnične opreme in honorarjev nastopajočih, ostajajo vsi dogodki brezplačni. 

Jazzovski četrtki 

Za jazzovski del Postojnskega poletja bo tudi letos poskrbel Bojan Volk z Jazz Hramom. Cikel štirih jazz četrtkov bo 9. julija odprla desetčlanska zasedba Towel of Shower, teden pozneje bo nastopila ameriška zvezdniška zasedba NYC – All Star Sextet, 23. julija  mariborski saksofonist Blaž Švagan s svojim kvartetom, dogajanje pa se bo 30. julija sklenilo s kvartetom hrvaškega pianista Borne Peharja.

Mednarodni festival kitare 

Med 12. in 19. julijem bo Postojna znova gostila Mednarodni festival kitare, enega  najuglednejših kitarskih dogodkov v Sloveniji. Potekal bo v prostorih Glasbene šole Postojna in v cerkvi sv. Štefana in bo tudi v 13. izvedbi združil vrhunske domače in tuje kitariste, mlade glasbenike in ljubitelje kitarske glasbe. 

V tednu festivala se bodo zvrstili mojstrski tečaji, predavanja in večerni koncerti priznanih mednarodnih glasbenikov. Organizatorji opažajo, da zanimanje za aktivno udeležbo v zadnjih letih sicer nekoliko upada, obisk koncertov pa je primerljiv s podobnimi festivali doma in v tujini. »To niso dogodki za široke množice, a smo z obiskom zadovoljni. Prihajajo predvsem ljubitelji kitarske glasbe, med obiskovalci pa bi radi videli več domačih glasbenikov in kitaristov,« pravi vodja Anton Črnugelj. 

Festival bo odprl koncert mednarodno uveljavljenih kitaristov Maka Grgića in Mateusza Kowalskega, sledili bodo koncerti kitarskega dua Daniyah, Klare Tomljanovič, dua AdArt in  italijanske kitaristke Cristine Galietto. Občinstvu se bo predstavil eden najobetavnejših mladih slovenskih kitaristov Leon Ravnikar, obeta pa se tudi nastop svetovno priznanega kubansko-nemškega kitarista Joaquína Clercha. 

Poleg koncertov bodo vsak dan pripravili še predavanje z različnih področij glasbe, psihologije nastopanja in skrbi za zdravje glasbenikov. Želijo si, da bi ta del programa pritegnil več obiskovalcev, saj menijo, da teme zanimajo precej širši krog ljudi, kot ga trenutno dosežejo.

Letos bodo organizatorji festivalsko dogajanje še približali domačinom, saj bodo udeleženci poletne šole za mlade kitariste ob delavnikih od 10. in 12. ure pred knjižnico na Tržaški cesti popestrili dogajanje v mestu s kratkimi nastopi. Dogodek pa se bo 18. julija sklenil z njihovim zaključnim koncertom.  

Zmaj je še vedno svež in prepoznaven  

Festival Zmaj 'ma mlade, ki ga organizira Zveza društev Mladinski center Postojna ob podpori Občine Postojna, že tri desetletja bogati poletno kulturno dogajanje v mestu. Pod skupno streho bo med 25. avgustom in 6. septembrom tudi letos povezal različne kulturne, glasbene, gledališke in druge dogodke s kakovostnimi in dostopnimi vsebinami. 

»Po več letih se na zmajev oder na prvi festivalski večer vrača skupina Ana Pupedan – bend, ki je v treh desetletjih festivala na Zmaju nastopil največkrat. Prihajajo tudi Zmelkoow in nekatere druge legende zadnjih treh desetletij,« razkriva utrinke letošnjega programa programski vodja Samo Vesel.

Festival tudi v svoji jubilejni 30. izvedbi ostaja svež in prepoznaven, tako tudi letos ne bo zgolj glasbeni dogodek, ampak pravi kulturno-umetniški festival. Poleg glasbenega programa organizatorji napovedujejo ulično gledališče, cirkuške predstave, razstave, športne dogodke in druge spremljevalne vsebine, ki Postojno ob izteku poletja spremenijo v živahno prizorišče ustvarjalnosti, druženja in neobičajnih doživetij. Kot poudarja Vesel, ostaja Zmaj festival manj predvidljivih vsebin, kakršne obiskovalci na drugih lokalnih prireditvah težko najdejo. Namesto v nastope dragih izvajalcev, ki jih je mogoče videti na številnih drugih festivalih, raje vlagajo v raznolik program in manj uveljavljene, a zanimive glasbenike.

Vsi dogodki festivala, ki se odvijajo na parkirišču za občinsko stavbo, pred Mladinskim centrom in v njem ter na drugih prizoriščih po mestu, ostajajo brezplačni, čeprav imajo tudi načeloma entuziastični organizatorji vse več finančnih skrbi. S sredstvi, zbranimi s pomočjo podpornikov, pokrivajo izpad drugih virov financiranja, predvsem sponzorskih, saj jih je v zadnjih letih vse težje zagotoviti. Kot poudarja Samo Vesel, bi bila prihodnost festivala brez sredstev, ki so jih letos po nekaj letih znova uspeli pridobiti na razpisu ministrstva za kulturo, precej bolj negotova.

V Postojni se predstavljajo mladi glasbeniki z vsega sveta 

Poletno in jesensko kulturno dogajanje bo obogatilo tudi nadaljevanje Glasbenega festivala mladih, ki ga Turistično društvo Postojna letos pripravlja v okviru praznovanja 50-letnice Poletnih kulturnih prireditev v Postojni. Festival bo na različnih prizoriščih v Postojni gostil mlade glasbenike in pevske zbore iz Slovenije in tujine ter občinstvu ponudil pester nabor zborovske in klasične glasbe.

Letošnja novost Glasbenega festivala mladih je mednarodna izmenjava s Slovaško, ki jo je po uspešnem sodelovanju s Slovaškim veleposlaništvom v Sloveniji spodbudilo Turistično društvo Postojna. Na njegovo pobudo je Dekliški pevski zbor Šolskega centra Postojna letos gostoval na Slovaškem, avgusta pa bodo obisk vrnili člani mladinskega pevskega zbora Ozvena iz Vranova nad Topľou. Septembra bo sledil koncert argentinskega basbaritonista Luke Debevca Mayerja ob spremljavi pianista Diega Licciardija, jesenski del festivala pa bo zaokrožil nastop Dekliškega pevskega zbora Šolskega centra Postojna. Že 5. julija se bo v Parku Postojnska jama predstavila Postojnska godba 1808. 

Furmanski praznik

Že prvo julijsko nedeljo bo Park Postojnska jama gostil Furmanski praznik, eno najodmevnejših  turističnih prireditev na Postojnskem, ki že več kot tri desetletja ohranja spomin na bogato tovorniško in prevozniško dediščino. Obiskovalci si bodo dopoldne v Parku Postojnske jame lahko ogledali sejem domače in umetnostne obrti, nastope Folklornega društva Rak Rakek, predstavitev starodobnih vozil in prikaz tradicionalne žganjekuhe. Za dobro voljo bodo skrbeli tudi harmonikarji, ki se bodo pomerili na tekmovanju za pokal Postojnske jame 2026, lovske družine z območja Brkinov, Krasa in Notranjske pa bodo tekmovale v kuhanju lovskega golaža.

Program 33. Furmanskega praznika bodo dopolnili predstavitev kraških ovčarjev Psarne Miliruj iz Dutovelj, nastop Štorskih mlekaric in skupine Štorovke ter druge aktivnosti za ljubitelje konj in furmanske dediščine. Obiskovalci bodo lahko okušali značilne furmanske jedi, med letošnjimi novostmi pa organizatorji izpostavljajo predstavitev mitnice – Muzeja tovorništva in prevozništva iz Senožeč.

Vrhunec prireditve bo popoldanski tradicionalni sprevod furmanov s konji, vozovi in tovori od Supernove po Tržaški cesti do prizorišča. V njem bodo sodelovali številni konjeniki in furmani z različnih koncev Slovenije. Spremljali ga bodo člani Postojnske godbe 1808 in  mažoretke KD Franc Žiberna Povir, po prihodu na osrednje prizorišče pa bo sledila predstavitev najzanimivejših vozov, tovorov in furmanov. Za glasbeni del programa bodo med drugim poskrbeli Ansambel Akordi z glasbenima gostoma Silvo in Nušo Pliberšek ter skupina Fair Play Rockband. 

Vstop na prireditev je brezplačen. Za lažji dostop pa bo tudi letos poskrbel mestni avtobus Furman, ki bo med mestnim središčem in Parkom Postojnska jama vozil vsakih 20 minut.

Erazmova legenda še živi 

Ljubitelji zgodovine in srednjeveškega vzdušja bodo 15. in 16. avgusta prišli na svoj račun na Erazmovih viteških dnevih, s katerimi v društvu Kašča že skoraj desetletje oživljajo legendo o vitezu Erazmu Predjamskem. Prve štiri uprizoritve Erazmove legende so pripravili v Predjami, pozneje pa dogajanje preselili »na Prepih« oziroma na Belsko, je povedal predsednik društva Kašča Marjan Simčič.

Na prizorišču pri kozolcu toplarju bodo organizatorji postavili srednjeveški tabor in obiskovalce popeljali v čas viteških bojev, mečevanja, lokostrelstva in srednjeveških plesov. Dogajanje bodo dopolnili z rokodelskimi stojnicami, s srednjeveško glasbo in kulinarično ponudbo ter z delavnicami, lovom na zaklad in igrami za otroke. Posebno mesto pa bo kot rdeča nit celotnega dogodka imela uprizoritev legende o Erazmu Predjamskem. 

Prvi dan se bo srednjeveško dogajanje začelo po sobotni praznični maši in blagoslovu, nedelja pa bo namenjena predvsem otrokom. Organizatorje posebej veseli, da med obiskovalci prevladujejo mlade družine. 

Po besedah idejnega vodje sodeluje pri pripravi dogodka približno 30 članov Društva Kašča ter enajst sorodnih zgodovinskih društev iz Slovenije in tudi tujine. Kot poudarja, je organizacija zahtevna tako finančno kot logistično, saj je treba kupiti in vzdrževati kostume, opremo in rekvizite, vendar je dogodek kljub temu za obiskovalce brezplačen. Stroške pokrivajo z občinskimi razpisi, s podporo Zavoda Znanje Postojna in predvsem z lastnim prostovoljnim delom.

Krompirjeva noč letos šele septembra

Tudi organizatorji ene najbolj prepoznavnih poletnih prireditev na Postojnskem, Krompirjeve noči na Velikem Ubeljskem, ostajajo zvesti preverjenemu konceptu, ki združuje pripravo krompirjevih jedi, druženje in glasbeni program. Prireditev bo letos potekala že 48. leto zapored, zaradi lanske dobre izkušnje pa so se odločili, da jo letos pripravijo 19. septembra. 

Kot pravi Larisa Hreščak Švigelj, ena od organizatork, vsako leto pripravijo med tono in pol in dvema tonama krompirja; najbolj priljubljen je še vedno pomfrit, čeprav obiskovalci z veseljem pojejo tudi okisan krompir s slanino in sirom in »krompir v zevnci«. Krompir kot osrednji simbol in privlačnost prireditve prispevajo domačini, pri organizaciji pa sodeluje približno sto prostovoljcev. Poleg brezplačnih porcij krompirja čakajo obiskovalce še  tradicionalne krompirjeve igre in izbor najtežjega krompirja. 

Po besedah Švigelj Hreščakove je organizacija tako velike prireditve vse zahtevnejša predvsem zaradi naraščajočih stroškov. Že več kot 15 let poteka dogodek pod velikim šotorom, ki predstavlja velik finančni zalogaj, a zmanjšuje tveganje zaradi nepredvidljivega vremena. Lani so morali zaradi izjemno slabih vremenskih razmer prireditev kljub šotoru prestaviti v september, kar se je izkazalo kot dobra odločitev. 

Dogodek je po ocenah organizatorjev privabil skoraj dva tisoč obiskovalcev, zato bo tudi letošnja Krompirjeva noč v septembru. V tem času so stroški organizacije nižji, hkrati pa je po koncu glavne poletne sezone manj konkurenčnih prireditev. 

Krompirjevo financirajo s pomočjo občinskih sredstev, prihodkov od vstopnine, prihrankov iz preteklih let ter nekaterih donatorjev in sponzorjev, ki pomagajo s finančnimi prispevki ali z materialom, prevozom in drugimi storitvami.