Iz Prepiha: Poletje na trgu študentskega dela

 

Na e-Študentskem Servisu je trenutno objavljenih skupaj več kot tri tisoč prostih delovnih mest. Največje je povpraševanje v gostinstvu, turizmu, prodaji, v skladiščih in proizvodnji, poleti pa so aktualna tudi bolj sezonska dela.  

 

V manjših krajih je ponudba sicer skromnejša kot v večjih središčih, pregled aktualnih oglasov postojnske poslovalnice e-Študentskega Servisa za počitniško delo pa vseeno kaže precej pestro ponudbo del za dijake in študente. Največ priložnosti je tudi v regiji tradicionalno v gostinstvu in turizmu; iščejo predvsem pomoč v strežbi, kuhinji in pri prodaji sladoleda. Delodajalci pogosto omenjajo možnost sodelovanja še po koncu počitnic.

Povpraševanje je veliko tudi v trgovinah, predvsem na blagajnah, pri polnjenju polic in v prodaji. Ker izkušnje pogosto niso potrebne, so ta dela primerna tudi za mlade, ki si šele nabirajo znanje in delovne veščine.

V ponudbi so med drugim še proizvodna in tehnična dela, kot so pomoč pri vzdrževanju strojev, delo v proizvodnji kartonske embalaže, montaža opreme, elektroinštalacije, delo v skladišču in fizična dela na terenu. Tukaj delodajalci pogosto iščejo polnoletne kandidate, zaželene pa so še ročne spretnosti ali interes za tehnično delo.

Najdejo se tudi nekoliko bolj specializirane zaposlitve, na primer osebna asistenca, pomoč pri dolgotrajni oskrbi, promocije, poučevanje temeljnih postopkov oživljanja, akviziterstvo in prodaja; pri teh so pogosto zaželene komunikacijske sposobnosti, vozniški izpit ali ustrezna izobrazba.

Urne postavke se gibljejo približno med 7,70 in 10 evrov neto, pri posameznih delih so lahko tudi višje. Najbolje plačane so promocije (do 15 evrov neto na uro ob doseženih ciljih), tudi nekatera dela v gostinstvu, kuhinji in pri oskrbi starejših (urna postavka dosega 10 evrov neto ali več). Nekateri delodajalci obljubljajo še stimulacijo ali višje plačilo glede na izkušnje.

 

Kot poudarjajo na e-Študentskem Servisu, delodajalce po vsej Sloveniji pesti pomanjkanje   kandidatov. Razlogi so tudi demografski, saj so mlajše generacije manj številčne, potrebe gospodarstva pa ostajajo enake ali se celo povečujejo, zato postaja študentsko delo pomemben način zapolnjevanja kadrovskih vrzeli. »Delodajalci imajo težave že pri samem nadomeščanju obstoječih delovnih mest, zato je pomoč mladih že v okviru študentskega dela pri današnjem pomanjkanju kadra na trgu dela res zelo pomembna.« Delodajalci zato poskušajo privabiti mlade tudi z višjimi urnimi postavkami, brezplačno malico, s parkirišči, z mentorstvom in možnostjo poznejše redne zaposlitve.

 

Spreminjajo se tudi pričakovanja mladih, saj višina plačila ni več edino merilo pri izbiri počitniške zaposlitve. Kot ugotavljajo na Servisu, jih vedno bolj zanima delo, povezano z njihovim študijem, da lahko pridobijo izkušnje in kompetence za prihodnjo kariero.

Raziskava kaže, da jih le slaba tretjina dela predvsem zaradi zaslužka. Približno 70 odstotkov mladih namreč vidi študentsko delo predvsem kot priložnost za pridobivanje izkušenj, kompetenc in poznanstev, ki jim bodo olajšali pot do prve redne zaposlitve. Takšen pristop se pogosto obrestuje, saj kar 62 odstotkov mladih prvo redno zaposlitev dobi prav pri delodajalcu, pri katerem so prej opravljali študentsko delo, pravijo.

Koristi so obojestranske, saj lahko delodajalci preko študentskega dela spoznajo svoje bodoče sodelavce, sami vzgajajo kader in zmanjšujejo tveganje pri kasnejšem zaposlovanju, mladi pa pridobijo praktične izkušnje in razvijejo veščine, ki jih delodajalci pri izbiri kandidatov vse bolj cenijo.

Med najbolj iskanimi so zato administrativna, marketinška, informacijska, zdravstvena, farmacevtska, inženirska in druga strokovna dela. Priljubljena so tudi dela na promocijah, dogodkih in festivalih, zanimanje za gostinstvo, turizem in fizična dela pa, nasprotno, že nekaj let upada. Zato delodajalci prav na teh področjih najtežje najdejo dovolj kandidatov, čeprav je ponudbe skozi vse leto veliko.

Na e-Študentskem servisu pa poudarjajo, da je lahko tudi delo, ki ni neposredno povezano s študijsko smerjo, pomembna odskočna deska do prve redne zaposlitve, saj mladim omogoča pridobivanje delovnih navad, odgovornosti in drugih veščin, ki jih pričakujejo zaposlovalci.

 

Opažajo tudi spremembe v strukturi študentskih del. Vse več priložnosti nastaja na področjih, povezanih s študijem, kot so informatika, inženiring, zdravstvo in digitalni marketing, v ponudbi pa so tudi bolj nevsakdanja opravila. Mladi lahko ustvarjajo vsebine za TikTok in Instagram, sodelujejo pri digitalnem marketingu, pomagajo pri razvoju umetne inteligence s treniranjem glasovnih modelov ali pa delajo kot vodniki pri soteskanju.

 

Na e-Študentskem Servisu opozarjajo študente in delodajalce na najpomembnejše pravilo: napotnica ni le formalnost, ampak pravna podlaga za delo. Mladi naj se zato že pred prvim delovnim dnem dogovorijo o plačilu, urniku, mentorju in datumu izplačila. Uvajanje mora biti plačano, pri osemurnem delovniku pa jim pripada tudi plačan polurni odmor. Trenutna minimalna urna postavka znaša 8,98 evra bruto oziroma 7,73 evra neto. »Objavljena urna postavka je zavezujoča. Če delodajalec obljubi 10 evrov neto na uro, mora biti tak znesek tudi izplačan.«

Pomembno je tudi to, da vprašajo, kadar česa ne razumejo, saj delodajalci veliko bolj cenijo pripravljenost za učenje kot ugibanje, poudarjajo na Servisu. Prav tako ne gre podcenjevati korektnega odnosa in zanesljivosti. »Če se nekdo prijavi na delo, nato pa brez obvestila ne pride, si lahko zapre vrata za prihodnje sodelovanje ali celo kasnejšo zaposlitev.«

Študentsko delo prinaša tudi socialno varnost, saj se zanj plačujejo prispevki, mladim pa teče pokojninska doba. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so študenti in dijaki lani pridobili v povprečju skoraj tri mesece pokojninske dobe.

Dodatno varnost zagotavlja mladim tudi sam e-Študentski Servis, saj  približno 95 odstotkov zaslužkov izplača še preden račun poravna delodajalec. Tako dijakom in študentom na zaslužen denar praviloma ni treba čakati do izplačila.

Če pa pride do spora z delodajalcem, svetujejo, naj se mladi čim prej obrnejo nanje. V večini primerov težave rešijo z mediacijo. Pri tem posebej opozarjajo na to, da delo brez napotnice pomeni tudi delo na črno, zaradi česar mladi izgubijo pomemben del pravne zaščite in možnost za učinkovito izterjavo zaslužka.

 

Tudi mladoletni dijaki lahko opravljajo počitniško delo, vendar zanje veljajo posebna zaščitna pravila. Delajo lahko (tako kot polnoletni dijaki in študenti) največ 40 ur na teden, pri čemer mora biti delo občasno in začasno. Ne smejo pa opravljati nadurnega ali nočnega dela, nevarnih del ali del pod zemljo ter prodajati tobačnih izdelkov in alkohola.

 

Raziskava Mladi in trg dela 2026 razkriva, da si skoraj polovica mladih po koncu šolanja želi hibridni način dela. Ta je letos prvič prehitel delo izključno pri delodajalcu, kar kaže, da mladi iščejo ravnovesje med fleksibilnostjo dela od doma ter osebnim stikom, mentorstvom in pripadnostjo kolektivu.

Ob razmahu dela na daljavo se vse bolj širijo tudi različne oblike spletnega dela, ki pogosto potekajo brez ustrezne pravne podlage, opozarjajo na e-Študentskem Servisu. Nekateri mladi za tuje naročnike prek spletnih platform prevajajo, programirajo, pišejo besedila ali opravljajo druga digitalna dela brez sklenjene pogodbe, odprtega s. p. ali študentske napotnice. »Čeprav takšno delo omogoča veliko fleksibilnosti, prinaša tudi precej tveganj, od neplačanih socialnih prispevkov in pokojninske dobe do težav pri izterjavi zaslužka in  slabše pravne zaščite.«

 

Največji zaposlovalec dijakov in študentov tako v občini kot v regiji je družba Postojnska jama; letos poleti zaposlujejo približno 160 mladih. Največ jih pomaga v vodniški službi, obiskovalci pa jih srečajo tudi na blagajnah, v gostinskih lokalih, hotelu, na parkirišču in v trgovinah s spominki. Glavnina sezonskega dela poteka od aprila do septembra.

Kot pravijo v podjetju, mlade privabljajo raznoliko delo, možnost stika z ljudmi z vsega sveta in priložnost za prakticiranje tujih jezikov. »Prav zaradi dinamike in raznolikosti dela sodi Park Postojnska jama že vrsto let med najbolj zaželene delodajalce za dijake in študente v Postojni in širši okolici,« se pohvalijo. Ob tem priznajo, da se v času največje turistične sezone tudi sami srečujejo s pomanjkanjem kadra predvsem v gostinstvu. Dijake in študente, ki se k njim vračajo vsako leto, spodbujajo še z višjimi urnimi postavkami.

Izkušnje pri Jami kažejo, da mladi prinašajo veliko energije, prilagodljivosti in svežih idej, vse bolj pa cenijo raznoliko delo in možnost preizkušanja na različnih delovnih mestih. Kot poudarjajo pri Postojnski jami, imajo po koncu študija prednost pri zaposlitvi tisti, ki so se med študentskim delom v preteklosti že izkazali. Nekateri v podjetju nadaljujejo poklicno pot z redno zaposlitvijo ali s plačano prakso.

 

Med največjimi zaposlovalci dijakov in študentov so tudi trgovine. V Lidlu Slovenija poudarjajo, da mladi pomagajo v trgovskih lokalih, skladišču in upravi med počitnicami, medtem ko v SPAR-u potrebujejo dijake in študente vse leto, še posebej pa med poletnimi dopusti. V trgovini SPAR Postojna imajo trenutno šest študentov, ki opravljajo različna dela, od polnjenja polic do pomoči na posameznih oddelkih.

Obe podjetji ugotavljata, da je privabljanje in zadrževanje mladih vse večji izziv. Poleg tega mladi pričakujejo od delodajalcev odprto komunikacijo, fleksibilnost, redno plačilo in možnosti za osebni razvoj. V Lidlu zato veliko pozornosti namenjajo celostni izkušnji zaposlenih, dodatnim ugodnostim in sodobnim kadrovskim pristopom, med drugim tudi predstavitvi delovnih procesov z virtualno resničnostjo. Študentom pripravijo še poseben dogodek Študent+, namenjen spoznavanju podjetja, mreženju in razvoju kariere.

V SPAR-u pa poudarjajo tudi to, da študentsko delo prinaša mladim prve delovne izkušnje, občutek odgovornosti in vpogled v delo trgovinskega kolektiva. Z njimi imajo dobre izkušnje, zato tistim, ki pokažejo interes in se izkažejo pri delu, pogosto ponudijo tudi možnost redne zaposlitve.

 

Tudi na Petrolovih prodajnih mestih  zaposlijo poleti več dijakov in študentov, da  pomagajo pri polnjenju polic, delu v avtopralnici in pri drugih podpornih nalogah, polnoletni študenti pa po usposabljanju tudi na blagajni. Študente prav tako med letom vključujejo tudi v delo različnih oddelkov na upravi, predvsem pri administrativnih nalogah.

V Petrolu pravijo, da mladi prinašajo v podjetje sveže ideje, dobro poznavanje digitalnih orodij in veliko pripravljenost za učenje. Počitniško delo je za mnoge prvi stik z delovnim okoljem, uspešno sodelovanje pa se pogosto nadaljuje tudi med študijskim letom ali po končanem šolanju z redno zaposlitvijo. Mladi poleg zaslužka pridobijo delovne izkušnje, se učijo prevzemati odgovornost, krepijo samozavest ter pridobivajo veščine timskega dela in komunikacije s strankami.