Iz Prepiha: Štivanski poklon zlatomašniku Lojzetu Milharčiču
Štivanski poklon zlatomašniku Lojzetu Milharčiču
Besedilo: Brane Fatur
V nedeljo, 28. junija, je bilo v Štivanu v cerkvi rojstva Janeza Krstnika in okoli nje še posebej slovesno, z veliko cerkvenega petja in množičnim obiskom. Praznovanje župnijskega zavetnika je namreč zaznamovala zlata maša Alojza Milharčiča (domačini ga kličejo Lojze), rojenega v Matenji vasi. Župljani domače župnije so mu ob okrogli obletnici pripravili veličasten dogodek. Pri organizaciji so sodelovali družinski prijatelji, krasilci cerkve, sošolci, župnijski pevski zbor in sorodstvo. Za pogostitev so svoje kulinarične veščine združile matenjske, rakiške, grobiške in prestranske gospodinje. Za spodbudo pri svečani maši in lepo sprejetem dogodku je poskrbel župnik Jožef Jakopič, gosta pa sta bila zadnji domači novomašnik (2015) Peter Možina iz Rakitnika in nekdanji, že z leti obremenjen, a vseeno čil kaplan Janko Kosmač.
»Ob Vaši zlati maši Vam iz srca čestitamo in se zahvaljujemo za Vaš zgled vere, predanosti in dobrote. Naj Vas Gospod še naprej spremlja s svojim blagoslovom, Vam podarja zdravje, moč in notranji mir, da boste še dolgo med nami širili upanje, vero in ljubezen. Bog naj blagoslovi in obilno poplača za vse dobro, ki ste ga storili,« so mu voščili župljani.
Alojz Milharčič (rojen 1951) si je že kot novomašnik pred 50 leti izbral geslo: »Bogu, edinemu modremu, po Jezusu Kristusu, njemu slava na vekov veke. Amen.« Temu vodilu je sledil na svoji duhovniški poti in ga ponovil tudi pri zlati maši. Zdaj je župnik v Knežaku in dekan dekanije Ilirska Bistrica. V poznih petdesetih letih in do srede šestdesetih je s spodaj podpisanim obiskoval isto osnovno šolo na Prestranku, nato šolanje nadaljeval na škofijski gimnaziji v Vipavi in visokošolski študij opravil na Teološki fakulteti v Ljubljani (1976). Podiplomsko izobraževanje je končal v Rimu, kjer je pridobil tudi licenco iz cerkvenega in civilnega prava.
Najprej je služboval kot škofov tajnik v Kopru in bil tudi škofijski ekonom, kasneje ga je pot vodila v Korte in Ajdovščino pa tudi v Planino in Stomaž. Danes domuje v njemu prijetnem Knežaku, kjer je imel ob visokem jubileju že pred dogodkom v Štivanu lepo mašo s procesijo.