Iz Prepiha: Fotoalbuma skupine Tuarega

Prepihova rubrika: Ohranjene podobe

Iz fotoalbuma skupine Tuarega

Besedilo: dr. Tine Kaluža

Fotografija: osebni arhiv Vika Kranjca in Roberta Ozbiča

Postojna je od nekdaj vzdrževala sloves svojevrstne prestolnice slovenske rock glasbe. Od 60-ih let prejšnjega stoletja do danes je na Postojnskem preigravalo nekaj več kot 140 lokalnih zasedb, marsikatera od njih pa je po številnih desetletjih dejavna še danes. Kljub temu da skladbe nekaterih skupin z domačih koncertnih prizorišč že desetletja ne odmevajo več, nanje veže marsikoga več kot le nostalgija. Spomine na glavne predstavnike postojnskega akustičnega rocka – na zasedbo Tuarega smo obudili z Vikom Kranjcem in Sandijem Krašno.

Določitev začetka dolge poti, ki jo je postojnska rock glasba prepotovala do danes, je nehvaležen in zelo zapleten podvig; prve zasedbe so nastale tako rekoč naenkrat, njihovi člani pa so se med seboj poznali, sodelovali in si pomagali. Zdi se, da so bila za prvi razcvet scene odgovorna prva leta 60-ih, z malo drznosti pa lahko predpostavljamo, da je prvi pravi postojnski 'bend' predstavljala danes že skoraj pozabljena zasedba Proteus. Sestavljali so jo Tomo Šajn na kontrabasu, Drago Dellabernardina na kitari, Đuro Lemajič na bobnih in Matjaž Garzarolli na klaviaturah. Fantje, ki so (po Šajnovem spominu) najraje odigrali Hišo vzhajajočega sonca in Marš na Drino, so s svojim nastankom verjetno le za las prehiteli zasedbo Aldabor; ta je svoj prvi koncert odigrala na silvestrovo 1964/65 v nekdanjem hotelu Šport. Njihovo glasbeno pot je, podobno kot zgodovino nekaterih drugih stebrov postojnske glasbene scene (Venera, Metronomi, Akordi), na straneh Prepiha dodobra obdelal naš pokojni sodelavec v dragem spominu Marino Samsa. Poldrugo desetletje po vzpostavitvi prvih zasedb je bilo z vidika njihovega števila pestro. Še v 60-ih letih so odre poleg naštetih pričeli polniti Stalaktiti, Trio porko dio in Trio Matičič, na prelomu desetletja in pozneje pa še Tulipan, Erazem, Eoni, Jabolko, Pešec s cestišča, Machine, Grand hotel, Hash, Sef, Črna gradnja in ob koncu 70-ih Tuarega. 

Zasedba je nastala kot plod prijateljske združitve dveh neimenovanih duetov – v dijaških letih sta akustično glasbo preigravala tako Viko Kranjc in Sandi Krašna kot tudi Irena Oražem in Dunja Česnik. Viko in Sandi rada povesta, da sta bila tedaj »… bolj kot ne romantična samouka«,  Irena in Dunja pa sta bili tudi izučeni kitaristki in sta imeli vokalne sposobnosti.  Tako sta bili v zasedbi zadolženi za vokale, občasne kitare in nekatere pripomočke, kot so kastanjete, medtem ko je moški del v veliki meri skrbel za kitarsko podlago in besedila. Viko je v zasedbi poleg igranja akustične kitare opravljal funkcijo glavnega tekstopisca, Sandi pa je po obdobju igranja akustične kitare poprijel tudi za bas kitaro. V prvi polovici 80-ih let so igrali precej pogosto – sogovorca ocenjujeta, da so odigrali v povprečju po en koncert na mesec, največ v Postojni in okolici, pot pa jih je večkrat odnesla tudi onkraj občinskih meja. Poleg nekaterih udarnih nastopov, kot so bili v Logatcu, Celju in Ljubljani in še danes ostajajo v toplem spominu sogovorcev, so nekateri koncerti prinesli Tuaregi širšo prepoznavnost. Mednje gotovo sodi njihovo sodelovanje v kultni oddaji RTV Slovenija Kar znaš, to veljaš. V prvem krogu te popularne in uveljavljene oddaje, ki je bila odskočna deska številnih mladih slovenskih zasedb, so člani skupine Tuarega nastopili v Postojni in se uvrstili na prvo mesto; enako še v ožjem izboru v Ilirski Bistrici. Dvakratni uspeh jih je ponesel na finalni nastop v Duplici pri Kamniku, na katerem so za las zgrešili uvrstitev v najboljšo trojico nastopajočih. Spominjajo se, da jih je v času, ko še niso imeli izpita za avto, na koncerte vozil Marjan Zavec; za skupino je bil veliko več kot le šofer.

Tudi po Sandijevem odhodu iz zasedbe (ker je bil dve leti starejši od ostale trojice, je namreč moral prvi oditi na služenje vojaškega roka) je Tuarego čakalo še nekaj let uspešnega ustvarjanja. Sandijevo mesto je namreč prevzel Zvone Žigon, obnovljena četvorka pa je še naprej beležila številne uspehe. Mednje gotovo sodi njihov nastop na najstarejšem, že od leta 1978 delujočem slovenskem festivalu za mlade glasbenike Glas mladih Slovenije v Črnomlju. Na njem so nastopili leta 1985 in prejeli (v zbirki nekdanjih članov še danes ohranjeno)  plaketo za uspehe na področju pisanja besedil. Natisnili pa so tudi promocijske majice z logotipom in portretom skupine – ena od njih se je (v nenošenem stanju) ohranila vse do danes.

Prvotna zasedba Tuarege: Dunja Česnik, Sandi Krašna, Irena Oražem in Viko Kranjc.

Plakat zasedbe Tuarega. Hrani ga Robert Ozbič; natisnil ga je Franko Čuk, zasnoval pa Predrag Žvab – mojster večine plakatov za postojnske glasbene zasedbe 70-ih in 80-ih let.