Slovenija bo gostila prvo obeležitev Unescovega mednarodnega dne jam in krasa

Slovenija bo med 10. in 13. septembrom gostila prvo obeležitev Unescovega mednarodnega dne jam in krasa na svetu, ki ga bomo po novem vsako leto praznovali 13. septembra. Dogodek poudarja posebno vlogo Slovenije v svetovnem krasoslovju, speleologiji in varovanju kraške dediščine. V Postojni bodo ob tej priložnosti potekali mednarodna znanstvena konferenca, strokovna srečanja in osrednja slovesnost v Postojnski jami.

Mednarodni dan jam in krasa je nastal na pobudo Mednarodne speleološke zveze (UIS). Ko je leta 2022 predsedovanje zvezi prevzela izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna, blagajničarka in nekdanja predsednica UIS ter znanstvena svetnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, si je uresničitev te pobude zastavila kot enega ključnih ciljev svojega mandata. V okviru UIS je vodila pripravo predloga in strokovnih utemeljitev ter pridobivanje široke mednarodne podpore. Pobudo je nato formalno prevzela Republika Slovenija ter jo v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO, pristojnim ministrstvom in Stalno delegacijo Republike Slovenije pri Unescu v Parizu vodila skozi postopke do razglasitve na Generalni konferenci Unesca leta 2025. 

»Mednarodni dan ni cilj, ampak začetek. Je priložnost, da se večje zavedanje o kraškem svetu spremeni v večje razumevanje, odgovornost in njegovo varovanje. Želim si, da bi ljudje kras najprej opazili, se ga zavedali, potem razumeli in ga zato tudi bolje varovali,« je poudarila izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna.

Slovenija je domovina Klasičnega krasa in ena od zibelk svetovnega krasoslovja, območje Postojne pa ima večstoletno tradicijo raziskovanja kraških pojavov. To tradicijo že skoraj 80 let nadaljuje Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Predstojnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, izr. prof. dr. Nataša Ravbar, je poudarila, da je inštitut pobudo od vsega začetka strokovno in institucionalno podpiral, njegova razglasitev pa dodatno potrjuje posebno mesto Klasičnega krasa, Postojne in slovenskega krasoslovja v svetovnem prostoru.

Prof. dr. Franci Gabrovšek, znanstveni svetnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, je opozoril na neposredno povezavo med raziskovanjem kraških sistemov in življenjem ljudi. Karbonatne in evaporitne kamnine obsegajo več kot 20 odstotkov kopnega brez ledu, od kraške vode pa je odvisna več kot milijarda ljudi po svetu. Jame in kras niso pomembni le zaradi svoje izjemne naravne in kulturne dediščine, temveč tudi zaradi oskrbe s pitno vodo, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter razumevanja podnebnih sprememb in zgodovine Zemlje. Kraški sistemi so zaradi svojih značilnosti posebej občutljivi za onesnaženje in druge človekove vplive, zato so raziskovanje, celovite meritve in stalno spremljanje ključni za njihovo razumevanje in varovanje.

Vrhunec prvega praznovanja bo osrednja slovesnost, ki bo v soboto, 12. septembra, potekala v Postojnski jami. Dogodek bo združil znanstveno in strokovno javnost, jamarsko in speleološko skupnost, odločevalce, predstavnike Unesca, člane diplomatskega zbora ter druge domače in tuje goste, udeležbo pa je potrdila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Marjan Batagelj, lastnik družbe Postojnska jama in predsednik upravnega odbora, je ob tem izpostavil posebno simbolno vrednost izvedbe slovesnosti v enem najbolj prepoznavnih kraških okolij na svetu.

Pomen raziskovanja in odgovornega upravljanja krasa potrjujejo tudi izkušnje Škocjanskih jam, ki so od leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine in predstavljajo enega najpomembnejših primerov kraške dediščine v svetovnem merilu. Njihovo upravljanje temelji na povezovanju raziskovanja, spremljanja stanja, naravovarstvenih ukrepov, izobraževanja in ozaveščanja ter skrbnem usklajevanju obiska z varovanjem občutljivega naravnega okolja. Direktorica Parka Škocjanske jame, Polona Kovačič, je poudarila, da je razglasitev mednarodnega dneva veliko priznanje Sloveniji in slovenskemu krasoslovju, hkrati pa predvsem poziv k odgovornosti: »Mednarodni dan razumemo kot priložnost, da opozorimo, da kraškega sveta ne smemo jemati za samoumevnega. Gre za izjemno, a hkrati zelo ranljivo naravno dediščino, ki jo lahko ohranimo le z znanjem, sodelovanjem in premišljenimi odločitvami.«

V okviru prvega praznovanja Unescovega mednarodnega dneva jam in krasa bo med 10. in 13. septembrom v Postojni potekala mednarodna znanstvena konferenca »Raziskujmo, razumimo in varujmo: k trajnostnemu upravljanju jam in krasa« (Explore, Understand and Protect: Towards Sustainable Management of Caves and Karst). Konferenca bo v ospredje postavila trajnostno upravljanje jam in krasa ter pomen raziskovanja, izobraževanja in varovanja za trajnostni razvoj. Dogodki potekajo pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in pokroviteljstvom Unesca, s podporo in sodelovanjem Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Soorganizatorji so Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Mednarodna speleološka zveza (UIS), Postojnska jama, Park Škocjanske jame, Občina Postojna, Občina Pivka in Jamarska zveza Slovenije.

Kras je skupna naravna dediščina, njegovo ohranjanje pa zahteva mednarodno sodelovanje ter povezovanje znanosti, politike in družbe. Prvo obeležitev Unescovega mednarodnega dne jam in krasa zato spremlja tudi širše sporočilo: večje zavedanje o pomenu kraškega sveta mora voditi v njegovo boljše razumevanje, odgovorno upravljanje in varovanje.

O INŠTITUTU ZA RAZISKOVANJE KRASA ZRC SAZU

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni že od leta 1947 razvija krasoslovje in raziskuje kraške pojave ter procese. Njegove temeljne raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju in varovanju občutljive kraške pokrajine ter k smotrnemu načrtovanju življenja in posegov v kras. Inštitut je trdno vpet v mednarodne tokove krasoslovja in pomembno prispeva k razvoju ter uveljavljanju Slovenije kot kraške in krasoslovne dežele.

Luka Vovk Vižintin