Iz Prepiha: Kipar Frančišek Smerdu

Prepihova rubrika: Iz muzejske zbirke

Frančišek Smerdu

Besedilo in fotografija: dr. Tine Kaluža

Notranjski muzej Postojna praznuje prihodnje leto 80 let svojega delovanja, zato ob tej priložnosti pripravljamo prav posebno razstavo. O njenem konceptu še ne želimo deliti preveč podrobnosti; dovoljšen namig naj bo dejstvo, da smo ob proučevanju dediščine, ki bo med pripravami predmet našega zanimanja, iz depoja prinesli tudi dvojico kipcev Frančiška Smerduja, enega največjih, v Postojni rojenih umetnikov.

Majhna in zaokrožena, a neprestano povečujoča se likovna zbirka Notranjskega muzeja hrani obilico umetnin mojstrov iz Postojne in okolice, a tudi od drugod. Med njimi gotovo prednjačijo v različnih tehnikah izdelane grafike in druge oblike slikarskih izdelkov, v mnogo manjšem številu pa so zastopana kiparska dela. Med najpomembnejši v zbirki so tudi dela Frančiška Smerduja (1908–1964), enega najvidnejših predstavnikov povojne, t. i. tretje generacije slovenskih kiparjev. V Ljubljani in Zagrebu izšolani učenec Franceta Kralja in Ivana Meštrovića je bil med drugim vse do smrti redni profesor na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti, njegova dela pa so pustila odmev tako doma kot v tujini. Pri svojem ustvarjanju je bil domač v različnih materialih, predvsem pa v spopadanju s kiparskimi izzivi najrazličnejših proporcev. Njegov opus sestavljajo tako drobne plastike kot monumentalni javni spomeniki. Kipca, ki vam ju predstavljamo, sta na presečišču obeh kategorij, saj predstavljata bozzetto (model, »kiparsko skico«) dveh večjih, pozneje izvedenih spomenikov. Oba sta izdelana v bronu in nameščena na lesena podstavka, povezujeta  pa ju tudi slogovna sorodnost in bojna motivika. Ustanovitelj muzeja Leo Vilhar ju je novembra 1957 odkupil neposredno od Smerduja, verjetno prav z namenom, da pomanjšani različici dveh, domačinom dobro poznanih javnih spomenikov ostaneta v domačem kraju. Prva  predstavlja študijo spomenika Kraškim borcem iz leta 1952, ki še danes stoji na vzdignjenem podstavku ob Osnovni šoli Miroslava Vilharja in je po nekaterih podatkih prvi spomenik NOB na Primorskem. Postavljen je bil tri leta pozneje, julija 1955. Druga predstavlja zasnovo za monumentalen bronast spomenik Kurirjem, izdelan leta 1953 in leto pozneje postavljen na križišču v sredini Bukovja. Oba bosta kmalu na ogled v Notranjskem muzeju.