II. POHOD OKROG SPOMENIKOV NOB ZB POSTOJNA

V  jutranjih urah smo se pred gostilno Hruševje zbrali   člani ZB s svojimi prijatelji in  simpatizerji, med katerimi so bili tudi člani Slovenskega planinskega društva Trst. Prvi postanek je bil pri cerkvi v Hruševju, kjer se nahaja spomenik, posvečen padlima borcema Edvardu Tomincu in Ludviku Ogrizku, udeležencema legendarne Dražgoške bitke.  Nato smo pot nadaljevali v središče Hruševja, kjer se nahaja spomenik, posvečen 18 padlim borcem in žrtvam fašizma. Nasproti tega spomenika, na drugi strani ceste, kjer je bil nekdaj poštni urad pa se nahaja spominsko obeležje, posvečeno neutrudni tehniki Nanos, ki je tu delovala 99 dni,v letu 1944. Zaradi pobojev, ki so se junija 1944 vrstili  od Dolenje vasi prek Razdrtega, Velikih Brd do Postojne in vedno gostejšega sovražnikovega prometa po cesti Postojna-Trst, se je tehnika konec junija 1944, preselila v votlino z zahodne strani Predjamskega gradu.

Iz Hruševja smo pot nadaljevali proti partizanski vasi Velika Brda. Tu so kuhali za delovno četo, ki je za NOV obdelovala posestvo. Zato so Nemci Škulje zažgali. Tudi v tej vasi se je nekaj časa nahajala tehnika Nanos, ki  je vse medvojno obdobje ves čas neprekinjeno delovala, čeprav se je selila iz kraja v kraj, da je ne bi sovražnik odkril.

Iz Velikih Brd smo pot nadaljevali do narodno zavedne vasi Strane, ki so jo fašisti že leta 1931 zažgali z namenom, da bi  vas izbrisali in ljudi izselili, kajti bila je v napoto njihovim zelo na gosto posejanim bunkerjem. Med NOB so se  v vasi ustavljale razne partizanske enote. Na območju vasi Strane in Šmihel so bile že v času Italije močne utrbe z velikimi zalogami orožja in  municije. Po kapitulaciji Italije so domači aktivisti OF vse zavarovali in ohranili za partizansko vojsko.

Iz Stran smo nato krenili skozi gozd proti Velikem Ubeljskem. Tudi pri tem spomeniku nam je naša članica Branka Černigoj prebrala njegovo zgodovino, katere tekst je pripravila za vsako podnanoško vas posebej. Aktivisti Velikega Ubeljskega so sodelovali na Razdrtem pri organiziranem pobegu 95 francoskih ujetnikov iz nemške posadke k partizanom. 10. januarja 1944 je na Velikem Ubeljskem pričela delovati partizanska šola. 80 otrok je poučeval učitelj Zdenko Pečar. Prvi žrtvi v vasi, ki sta pod zverinskim  mučenjem fašistov izdihnila življenje za svobodo naroda, sta bila kurir Metod Simčič  (12. avgusta 1942) in Alojz Brajlih iz Stran ( 6. oktobra 1942).

Pot smo nato nadaljevali do Malega Ubeljskega, kjer  je v hiši številka 9,  po domače Kavščevi, leta 1944 delovala partizanska bolnica, ob napadu Nemcev na Razdrto.

Nato nas je pot vodila skozi vasi Brezje in Mala Brda, ki sta med NOB aktivno sodelovali, saj sta med seboj oddaljeni le 500 metrov. 29. septembra, leta 1944 so Nemci Mala Brda zažgali, ostale so le tri hiše.

Proti koncu našega pohoda, ki je zavzel okrog 18 km poti, prežete z izjemno pozitivno energijo, s pripovedovanjem ustnih izročil, recitali, petjem partizanskih pesmi, obogatenimi z navdihujočim glasom harmonike Nejca Šabec, smo prispeli v partizansko vas Slavinje, ki je bila povezana s komando mesta Senožeče.  Utrujeni, a polni zanimivih vtisov, smo pot nadaljevali proti Sajevčam, kjer smo se ustavili pred  spomenikom, posvečenim padlim borcem Sočanovega bataljona in okoliških vasi. Tu smo se odpočili in okrepčali s sladkimi češnjami, ki nam jih prinesel Rado Jejčič, pohodnik  iz Erzelja.

Zadnji naš postanek je bil poklon z recitalom v izvedbi Ane Horvat pri spomeniku Niku Šturmu –Tarzanu,prvemu organizatorju OF v teh vaseh, ki je padel pod fašističnimi streli pri rakuliški cerkvi 27. februarja 1943.

Pohod smo zaključili v vasi Rakulik, kjer smo  se dobro okrepčali ob okusni hrani in pijači ter zavrteli ob zvokih mladih glasbenikov iz skupine Amaterji, ki so za dolgoletno sodelovanje v naši organizaciji prejeli priznanje  Združenja borcev za vrednote NOB Postojna. Priznanje sta jim predala ter se zahvalila: predsednik Združenja borcev tov.Jerko Čehovin  in predsednik KO ZB Hruševje tov.Rado Škerjanc.

(Ana Horvat, KO ZB za vrednote NOB Hruševje)

NANOŠKIM RODOLJUBOM

Nanos, stari naš očak
Tvoje močne roke vasi  varujejo,
božajo nam kamen vsak
in naša polja srčno obdarujejo.

A kri naših prednikov je slavnih
tu tekla za svobodo po izvirih davnih,
še sliši v gozdovih pesem  se herojev,
še čuti plamen  njih se hrabrih bojev.

Ni bilo vasi v objemu Nanos - Tvojem,
ki rodno grudo ne bi ljubila,
domovino in jezik ne  braníla,
se zanjo s srcem  ne  borila.

O, kmečki fantje, žilavi, uporni,
ki pot Vas TIGRa je utrdila,
v partizanskih bojih prekalila
in z zmago nad fašizmom proslavila!

Širni  gozdovi so bili zavetje Vam,
a kmečke hiše – aktivistov vezi in hram,
tu zbirala se obleka je in hrana,
partizanska sporočila in literatura izbrana.

Kurirji pogumni so jih raznašali,
od vasi do vasi o svobodi razglašali,
zanjo je bílo plemenito srce,
eno srce - Nanosa svete goré.

In danes še vedno bije nam srce,
primorsko srce do Slovenije ljubljene,
zanjo naši očetje so krvaveli,
za svobodo in blagor plameneli.

Modro pa naš stari očak molči,
globoko v sebi čuva prednikov sledi,
vsakemu od nas je dano jih odkriti,
in na njih pogumno pot stopiti.

V spomin na pohod, okrog spomenikov NOB,2. Rožnika 2018;
napisala in recitirala v Stranah  Ana Horvat