Odprtje nove Centralne čistilne naprave Postojna

Čistilna naprava v Postojni, ki sicer obratuje že od leta 1985, je bila danes, v povsem novi podobi, predvsem pa tehnološko modernejša in zmogljivejša, predstavljena javnosti.

Ob tej priložnosti je potekala tudi krajša slovesnost, na kateri so postojnski župan Igor Marentič, direktor podjetja Kovod Postojna d.o.o. David Penko ter sekretar za področje okolja in prostora na občini Postojna Robert Ozbič nov objekt, vreden 3,5 milijona evrov, tudi uradno odprli. Dogodku so prisostvovali povabljeni gostje in ostala javnost, ki je celodnevni dan odprtih vrat izkoristila za celovit ogled čistilne naprave in seznanitev z njenim delovanjem. Vzdušje ob odprtju je lepo popestril otroški zbor Osnovne šole Antona Globočnika.

O Centralni čistilni napravi Postojna

Čistilna naprava v Postojni obratuje že od leta 1985. V letu 2015 se je staro čistilno napravo z zmogljivostjo 15.000 populacijskih ekvivalentov, zamenjalo z novo, tehnološko modernejšo in zmogljivejšo čistilno napravo z zmogljivostjo 21.000 populacijskih ekvivalentov.

Na čistilno napravo so priklopljena naselja Postojna, Stara vas in Rakitnik.. Odpadna voda iz mešanega kanalizacijskega sistema doteka v centralno čistilno napravo preko lovilca kamenja, kjer se s posedanjem ločijo večji delci peska in drugi grobi material, do grabelj, ki odpadno vodo mehansko očistijo delcev, večjih od 2 cm. Od tu se odpadna voda gravitacijsko pretaka do črpališča odpadne vode. V črpališču so nameščene 3 potopne črpalke, ki odpadno vodo črpajo izmenično. Nadaljnji proces čiščenja odpadne vode obsega fino sito, ki iz odpadne vode izloči delce večje od 2,5 mm, in lovilec peska in maščob. Maščobe se nalagajo v zalogovniku maščob, pesek se vodi na pralnik peska, kjer se očisti in nalaga v zabojnik. Mehansko očiščena odpadna voda gravitacijsko odteka v tri saržne biološke reaktorje (SBR bazene), ki delujejo izmenično. V fazah polnjenja, aeracije ter posedanja in praznjenja potekajo biološka oksidacija, nitrifikacija, denitrifikacija in defosfatizacija.

Že iz časa prejšnje čistilne naprave imamo ohranjen sprejem grezničnih gošč, ki ga sestavljajo sito za greznične gošče in črpališče s črpalko ter merilci pH vrednosti in elektro prevodnosti. Prav tako je na čistilni napravi že od leta 2004 prisotna centrifuga za dehidracijo blata iz čistilnih naprav, s katero odvečno blato čim bolj posušimo, da je primerno za nadaljnje postopke njegove obdelave zunaj čistilne naprave.

CČN Postojna zagotavlja terciarno čiščenje odpadnih vod, kar pomeni, da se na iztoku iz čistilne naprave meri naslednje parametre: biokemijsko in kemijsko potrebo po kisiku, neraztopljene snovi, amonijev dušik, celotni dušik in celotni fosfor. Poleg dnevnih notranjih nadzorov in meritev parametrov, ki nam govorijo o delovanju čistilne naprave, se na CČN Postojna vrši tudi uradni obratovalni monitoring odpadnih vod, ki ga izvaja pooblaščen državni zastopnik enkrat mesečno. Na podlagi uradnih monitoringov se konec leta pripravi poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda za vse čistilne naprave, ki jih ima podjetje Kovod Postojna v upravljanju. Rezultati vseh nadzorov in meritev ter rednih analiz CČN Postojna so skladni z okoljskimi zahtevami, kar dokazuje dejstvo, da naša največja čistilna naprava, s posodobitvijo ustreza vsem potrebam, ki jih ima naše lokalno okolje ter deluje po najvišjih kakovostnih standardih, ki zagotavljajo nenazadnje tudi odgovornost do našega okolja.

Čistilna naprava je namenjena tudi izobraževalni dejavnosti

Ob celoviti prenovi čistilne naprave, ki je povsem tehnične narave, ni bil zanemarjen niti izobraževalni vidik, ki ga imajo lahko tovrstni objekti. Po uspešnem zgledu pivške čistilne naprave, je tudi Centralna čistilna naprava Postojna dobila svojo učno pot. Gre za skrbno in zanimivo zasnovane postojanke, tako imenovane učne točke (pri oblikovanju sta pomagala Vojko Strahovnik in Barbara Kogoj), ki nas vodijo skozi proces odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Ker smo dnevni uporabniki teh storitev je prav, da je tak objekt obenem tudi priložnost nazornega prikaza informacij, kako vse skupaj poteka.

Predvsem pa velja tukaj izpostaviti izobraževalno dejavnost, ki ji v podjetju Kovod Postojna zadnja leta namenjajo posebno pozornost. Z namenom ozaveščanja uporabnikov in tudi širše javnosti, da je voda (tako pitna kot odpadna) nepogrešljiv del našega vsakdana, s katero je potrebno skrbno ravnati, je bil v letu 2014 vzpostavljen projekt Vodko. Gre za radovednega in prikupnega škrata Vodka, ki preko leta načrtuje in izvaja številne aktivnosti. Njegovo priljubljenosti odraža odziv šol in ostalih lokalnih deležnikov, s katerimi podjetje sodeluje. Preko delavnic, učnih ur, objav, izobraževalno zabavnega gradiva, spletne strani, lokalnih dogodkov, obiskov Vodko namreč skrbi za nenehen stik z najmlajšimi uporabniki, ki vemo, da vsako novo informacijo radi sprejmejo in marsikdaj tudi nas odrasle o tem potem opomnijo. Šole imajo torej tukaj odslej možnost preživeti kakšno izmed svojih naravoslovnih uric ter spoznati delovanje čistilne naprave in izvedeti marsikaj zanimivega. 

Na lokaciji CČN Postojna se izvaja tudi zanimiva študija izvedljivosti, s katero se raziskuje možnost predelave bioloških odpadkov v ogljikovo fosforno gnojilo in v biooglje s pomočjo pirolize Pyreg. 

Občini Postojna in Pivka namreč ležita na kraškem svetu, kjer gozd pokriva 60% površja in nudi velike količine biomase oz. zelenega odpada, ki bi ga bilo s primerno tehnološko predelavo smiselno izkoristiti kot biooglje (100% dodatek biološkega izvora za izboljšanje in regeneracijo kmetijskih površin). Biooglje preprečuje izpiranje hranil v podtalnico, kar zagotavlja boljši izkoristek organskega gnojenja ter s tem pomembno zaščito vodnih virov, podtalnice ter posledično kraškega sveta.

Cilj dvoletnega poskusa, ki se izvaja že od letošnjega januarja, trajal pa bo še do decembra 2019, je  pridobivanje podatkov o dejanskem učinku biooglja na kmetijskih površinah. Beleži se stopnja zadrževanja hranil v tleh in njihov izkoristek pri gnojenju, opazuje se kakovost tal, vpliv biooglja na velikost in kakovost izdelkov… Poskus poteka istočasno v laboratoriju in v naravi. Poskus v naravi poteka na dveh testnih poljih različnih tekstur, ki se nahajata na moji desni (na območju CČN Postojna). Gre za dvoletno kolobarjenje, na obeh poljih se bodo zvrstili koruza, pšenica in strniščni dosevek. Biooglje se bo površinama dodajalo v štirih različnih količinah oziroma obravnavah. V poskusu sodelujejo Kovod Postojna d.o.o., TMConsulting d.o.o., Biotehniška fakulteta, Katedra za pedologijo in varstvo okolja, Fakulteta za kemijsko tehnologijo, Občina Postojna in Občina Pivka.

Foto: Foto Atelje