Nahajate se:
Slovo od umetnika Draga Dellabernardine
Slovo od umetnika Draga Dellabernardine
21. 9. 2018
Sidonija Z. (DRUŽBENE DEJAVNOSTI)
818
V Postojni so se včeraj poslovili od Draga Dellabernardine, našega domačina in umetniškega ustvarjalca, po rodu iz Velikega Otoka. Nemirnega duha, ki je sooblikoval slovenski likovni in glasbeni prostor. V glasbenih krogih še danes velja za enega najboljših solokitaristov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Kot likovnika ga je tudi mlajša slovenska javnost spoznala lani. Njegova dela so predstavili v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani. Razstava je bila izjemen dogodek, ker je bila to prva samostojna predstavitev njegovih del v prestolnici. Z njo smo namreč lahko vstopili v čas in tok konceptualizma v likovni umetnosti pred pol stoletja. Nemalo zaslug za rojstvo in izpeljavo razstave je imela umetnostna zgodovinarka, kustosinja in kuratorka Mojca Grmek, prav tako naša domačinka, ki jo že vrsto let poznamo tudi kot kustosinjo v Hiši kulture v Pivki.
Drago Dellabernardina (rojen leta 1948) je v letih 1967-1970 študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Nato je vpisal študij klasične kitare pri profesorju Alvaru Companyju na glasbenem konzervatoriju Luigija Cherubinija (Conservatorio di Musica Luigi Cherubini) v Firencah, a ga je po treh letih opustil. V času bivanja v Italiji si je ustvaril družino, sledilo pa je več kot dvajset let potovanj po vsej Evropi in bivanje v Indiji. V času študija na ljubljanski akademiji je ustvarjal konceptualna dela in nekatera od njih predstavil tudi na samostojni razstavi v Domu kulture v Postojni, leta 1969. o vrnitvi v Postojno sredi devetdesetih je slikal portrete, tihožitja in krajine v realističnem slogu, kasneje je delal računalniške grafike, v zadnjem času pa se je ukvarjal s fotografijo.
Vzporedno z ustvarjanjem na vizualnem področju je ves čas deloval tudi kot kitarist in je bil zelo uspešen. Kitaro se je začel učiti s trinajstimi leti in sprva igral v lokalnih skupinah. V letih 1968-69 je bil solo kitarist v skupini Sinovi, po razpadu Kameleonov pa je z Danilom Kocjančičem igral v njegovi skupini Danilo in Novi kameleoni. V začetku sedemdesetih se je za nekaj časa priključil zasedbi Generali (Janez Bončina – Benč, Braco Doblekar, Tihomir Asanović – Pop, Čarli Novak). Po vrnitvi s potovanj ni več javno nastopal, temveč je na strune zabrenkal za svojo dušo.
Drago Dellabernardina (rojen leta 1948) je v letih 1967-1970 študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Nato je vpisal študij klasične kitare pri profesorju Alvaru Companyju na glasbenem konzervatoriju Luigija Cherubinija (Conservatorio di Musica Luigi Cherubini) v Firencah, a ga je po treh letih opustil. V času bivanja v Italiji si je ustvaril družino, sledilo pa je več kot dvajset let potovanj po vsej Evropi in bivanje v Indiji. V času študija na ljubljanski akademiji je ustvarjal konceptualna dela in nekatera od njih predstavil tudi na samostojni razstavi v Domu kulture v Postojni, leta 1969. o vrnitvi v Postojno sredi devetdesetih je slikal portrete, tihožitja in krajine v realističnem slogu, kasneje je delal računalniške grafike, v zadnjem času pa se je ukvarjal s fotografijo.
Vzporedno z ustvarjanjem na vizualnem področju je ves čas deloval tudi kot kitarist in je bil zelo uspešen. Kitaro se je začel učiti s trinajstimi leti in sprva igral v lokalnih skupinah. V letih 1968-69 je bil solo kitarist v skupini Sinovi, po razpadu Kameleonov pa je z Danilom Kocjančičem igral v njegovi skupini Danilo in Novi kameleoni. V začetku sedemdesetih se je za nekaj časa priključil zasedbi Generali (Janez Bončina – Benč, Braco Doblekar, Tihomir Asanović – Pop, Čarli Novak). Po vrnitvi s potovanj ni več javno nastopal, temveč je na strune zabrenkal za svojo dušo.
