Priprave nominacije za vpis vodi Park Škocjanske jame, koordinatorka dr. Rosana Cerkvenik pa je povedala: »Za Slovenijo bi to pomenilo peti vpis na seznam svetovne dediščine pri Unescu, od teh tretji vpis s področja narave. Ta vpis bi pomenil predvsem veliko priznanje Sloveniji kot krasoslovni državi, torej priznanje strokovnjakom na eni strani, ki so skozi stoletja v svetovnem merilu uspeli dokazati, da ima krasoslovje tu svojo zibelko, po drugi strani pa je to priznanje domačinom, ki so s tem območjem živeli in ga trajnostno upravljali že takrat, ko o trajnostnem razvoju še nismo govorili.«
Gre za 25 tisoč hektarov veliko območje klasičnega krasa, ki obsega šest občin: Bloke, Cerknica, Postojna, Pivka, Loška dolina in Logatec. »Univerzalne vrednosti tega območja so kraška polja in vsa geologija in geomorfologija, ki se vežeta nanje ter speleologija in zgodovina krasoslovja,« pojasnjuje Cerkvenikova. Sporazum je podpisalo tudi deset organizacij, ki so tako ali drugače povezane z upravljanjem klasičnega krasa v Sloveniji.
Težavo pri slovenski kandidaturi bi lahko pomenil Poček z vojaškim vadiščem, zato je okoljski minister Jure Leben obljubil, da bo do konca leta pripravljena vodovarstvena uredba.
Slovenija bo vpis za nominacijo oddala januarja prihodnje leto, evalvacija naj bi trajala do maja 2020, junija pa bo znano, ali bo Klasični kras vpisan na Unescom seznam.
Prispevek lahko preberete na portalu Novice z Notranjske.
Blanka Markovič Kocen
Foto: Ljubo Vukelič
