Grad Orehek in njegov pomen

V Športno-kulturnem društvu in Krajevni skupnosti Orehek so minuli četrtek  pripravili predavanje o podobah in pomenu gradu Orehek, ki so ga vremenske razmere, slabo upravljanje lastnikov in zob časa že dobro načeli.  V goste so povabili prof. dr. Igorja Sapača, arhitekta in umetnostega zgodovinarja, ki je o grajski dediščini na Slovenskem spisal več knjig. Dr. Sapač je med drugim član projektne skupine pri raziskovalnem projektu Umetnost v času zatona plemstva: financira pa ga Agencija za Raziskovalno dejavnost RS.

Orehovški grad ima pestro zgodovino, ki so jo zaznamovali mnogi lastniki in politične razmere. Prvič se ga omenja v 13. stoletju kot dom vitezov Nussdorff oziroma vitezov  z Orehka. Temu podatku, ki ga je zapisal tudi Valvasor v svoji Slavi, posredno pritrjuje zakladna najdba tirolsko- goriških srednjeveških srebrnikov ob gradu.  Najverjetneje je bil prvi orehovški grad stolpaste oblike. Za lažjo predstavo, še do nedavnega je podoben stal v Ložu.  Tja do 16. stoletja ni veliko podatkov  o tem, kaj se je dogajalo z objekti na mestu današnjega orehovškega gradu, plemiči so namreč precej pozornosti posvetili drugi stavbi, protiturški utrdi, ki je s časom postala cerkev sv. Florijana.

Grad, kot ga v večini poznamo danes, je leta 1584 zgradil Ahacij Thurn, upravitelj Kranjske in vneti protestant, ki  je večkrat sodeloval v bojih s Turki. Odločil se je za moderno, renesančno stavbo, po zgledu sosedov na zahodu.  Gospodarski razcvet in nemalo stilskih preobraz sta tako grad kot sama  vas doživela s prihodom plemiške družine Rossetti  iz Bergama.  Protiturško obzidje se je umaknilo  zahtevam novega časa. Od leta 1809 pa vse do nacionalizacije 1948 je bil grad dom poštnih upraviteljev, družine Dolenc, v katero se je poročila tudi vnukinja Miroslava Vilharja in hčerka pisatelja Hinka Dolenc, Jožefina Dolenc. Manj znano je dejstvo, da je po Dolenčevih, ki so grad temeljito obnovili v začetku 20.stoletja, svoj pečat v gradu pustila tudi nemška okupacija.

V prejšnjem sistemu so v gradu Orehek bivali zadružni delavci, po denacionalizaciji ga je nekdanja lastnica Darja Dolenc predala v last Občini Postojna.  Zadnjih nekaj let grad sameva in hitro propada.  Ostrešje na sredinski stavbi ni zdržalo. V strehi osrednjega renesančnega dvora zeva luknja,  ki bi lahko postala usodna za dokočno rušenje tega kulturnega spomenika izjemne zgodovinske vrednosti in mnogih potencialov.

Dr. Igor Sapača je Športno kulturno društvo Orehek gostilo v sklopu cikla Spoznajmo domače kraje in ljudi, ki ga podpira Občina Postojna.