Luka Nikolič: “Mladi se bojijo izstopati, ker to v Sloveniji ni kul”

O podjetniškem uspehu Luke Nikoliča so mediji že precej poročali. Kaj mu predstavlja največji dosežek doslej? “To, da sem že mlad začel s podjetništvom, da bom sam svoj šef in se bom ukvarjal s tem, kar me res veseli. Vodil bom politiko svojega podjetja, brez nadrejenih, ki bi me pri tem omejevali,” samozavestno pojasni. S tem bo prevzel tudi večjo odgovornost, a se je ne boji.

Luka Nikolič pravi, da so bile najpomembnejše odločitve, ki jih je moral sprejeti do sedaj, povezane z izbiro poslovnih partnerjev.

“Podjetju, s katerim podpišeš pogodbo o sodelovanju, moraš nekaj dati v zameno, recimo delež svojega podjetja. Vedeti moraš, da se ti bo to splačalo.” Ob strani mu ves čas stoji njegov mentor Nejc Konjevič. “Z njim predebatirava vse možnosti, ki jih imam na mizi, a na koncu mi vedno reče, naj se odločim sam.”

Začne se na začetku - z navezovanjem stikov

V stik s podjetji je na začetku prišel na dijaških startup vikendih. “Do dijakov tam pristopijo mentorji, ki te naprej povezujejo z uspešnimi posamezniki, oni spet s svojimi znanci … na ta način spleteš lastno mrežo poznanstev.”

Pove, da je “prednost mladih podjetnikov v tem, da ti podjetja sama rada pomagajo, pri čemer v zameno pogosto ne pričakujejo veliko. Če potrebuješ samo nasvet, so si uspešni slovenski podjetniki vedno pripravljeni vzeti petnajst minut ali pol ure in se pogovoriti s tabo.” Na ta način so njemu na začetku poti pomagali v podjetniškem pospeševalniku Katapult, v Zavodu 404 ter v podjetjih Dewesoft in Biosistemika.

Pove, da ni prepričan, ali bo njegovo podjetje dolgoročno povezano prav z izdelkom za detekcijo glutena v hrani, ki ga je razvijal do sedaj, “a vse znanje, povezave, ki sem jih pridobil na poti do tega izdelka, so dragocene. Učim se poslovanja, vodenja podjetja in ekipe - v skrajnem primeru to tudi pri delodajalcu veliko pomeni. A imam še tisoč drugih idej in ne bojim se, da mi ne bi uspelo na samostojni poti”.

Drugače od številnih mladih sogovornikov Luka Nikolič ne zatrjuje, da so zanje krogi uspešnih ljudi v Sloveniji zelo zaprti. “Morda je problem, da do podjetij ne znajo pravilno pristopiti. Ni vedno poanta v tem, da z nekom začneš sodelovati, če se izkaže, da nimata skupnih interesov. Ne moreš siliti vanj. Pogosto te taka oseba poveže z nekaj drugimi ljudmi in ko greš z vsakim posebej na kavo, ti bo eden izmed njih zagotovo pomagal.”

Pojasni, da si je za začetek potrebno vzeti le pet minut in poslati prvi e-mail s prošnjo za srečanje. “Poleg tega obstajajo razni podjetniški inkubatorji, recimo inkubator Perspektiva v Postojni, kjer se izvajajo številni brezplačni dogodki, na katerih nastopajo tudi zelo znani govorci, in mladi tam brez težav pristopijo do njih,” doda.

Dovolite si imeti mnenje!

“Mnogi mladi v Sloveniji so preveč zaprti, nihče ne bi rad preveč izstopal. Ne upajo si začeti svoje podjetniške poti, saj v Sloveniji to ne velja za nekaj, kar bi bilo kul. Smo taka družba. Ljudje se morda bojijo, da jim nikoli ne bi uspelo, mnogi poskusijo le enkrat in ob prvem neuspehu obupajo. Neuspeh je del poti do uspeha. Velja, da je v povprečju potrebno, da ti petkrat ali šestkrat ne uspe, da potem tvoja poslovna ideja zacveti. V ZDA so glede tega precej odprti, saj te tam ob neuspehu nihče ne bo obsojal, in kadarkoli se boš lotil novega posla, boš nastopil kot nova oseba, z novo priložnostjo, ne glede na tvojo starost.”

Za konec mladim svetuje: “Dovolite si na glas povedati svoje ideje, jih deliti z drugimi. Zagotovo obstajajo ljudje s podobnimi interesi, s katerimi se boste lahko povezali. Eden zna eno, drugi drugo, potrebno je sodelovanje,” zaključi.

David Florjančič, Primorske novice.

Foto: Veronika Rupnik Ženko