Netopirji in koronavirus

Netopirjem, edinim letečim sesalcem na Zemlji, namenjamo pozornost tudi v okviru projekta KRAS.RE.VITA, ki trenutno poteka na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju.
V preteklih mesecih so bili netopirji deležni precej negativne konotacije po vsem svetu, saj se jih neupravičeno krivi za pojav pandemije bolezni COVID 19. Zaradi tega smo se v projektni ekipi odločili podati par osnovnih dejstev, ki podrobneje pojasnjujejo to področje.
Koronavirusi zagotovo obstajajo že tisoče let, vendar običajno niso nevarni za ljudi. Znani so že vrsto let pri mnogih vrstah tako domačih kot divjih živali, prisotni so tudi pri netopirjih. Netopirji niso gostitelji virusa SARS-CoV-2, ki povzroča pandemijo, so pa pri nekaterih potrdili sorodne viruse. Preskoki bolezni iz ene živalske vrste na drugo so na splošno zelo redek pojav, pri netopirskih koronavirusih pa je po sedanjem znanju potreben še vmesni gostitelj. Zato verjetnost direktnega preskoka teh virusov na ljudi skoraj ne obstaja. Še več, neposrednega prenosa SARSu podobnih netopirskih koronavirusov z netopirjev na ljudi do sedaj kljub obsežnemu raziskovanju namreč niso potrdili še nikjer na svetu. Zato vam ni potrebno skrbeti, če ste bili v prostoru z netopirji (npr. jame) ali če ti bivajo v vaši neposredni bližini (zunanji opaž hiše ali bloka). Ker netopirji niso gostitelji virusa SARS-CoV-2 tega ni tudi v njihovih iztrebkih – gvanu. Na srečo tudi ostali koronavirusi izven živali preživijo le od nekaj ur do nekaj dni. Zato malo starejše gvano tudi na splošno ni problematično z vidika okužbe s preostalimi koronavirusi. Je pa vsekakor smotrno upoštevati priporočila glede higiene pri stiku z živalmi, tako domačimi kot divjimi. SARS-CoV-2 je virus, ki ga prenašajo ljudje in ne netopirji. Raziskovalci na podlagi študij in raziskav domnevajo, da je prišlo pri vseh primerih bolezni v preteklosti (SARS, MERS, ebola…) do preskoka na ljudi preko vmesnega gostitelja, ki pa ga do sedaj pri virusu SARS-CoV-2 še niso našli. Virusu, ki povzroča pandemijo COVID 19 je najbolj soroden netopirski koronavirus, ki so ga našli pri vzhodno azijski vrsti netopirja, vendar tudi tam niso našli neposrednega prenosa z netopirjev na ljudi.

Netopirji, ki živijo v Sloveniji, se stikov z ljudmi in ostalimi živalmi izogibajo, ker zanje predstavljamo nevarnost in nismo povezani z njihovim načinom prehranjevanja. Netopirji imajo tudi izjemno dobra čutila, zato so bližnja srečanja netopirjev in ljudi zgolj slučajna. V Sloveniji tudi ne prihajamo v tako tesne stike z netopirji kot v nekaterih drugih kulturah, na primer v Južni Aziji. V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, v Evropi pa več kot 40. Vse vrste v Sloveniji so zavarovane, med njimi je 10 vrst, ki so tudi del evropskega omrežja območij Natura 2000. Tem vrstam se posveča posebna pozornost za ohranjanje njihovih habitatov, kar počnemo tudi v okviru projekta KRAS.RE.VITA, v katerem posebno pozornost namenjamo vrsti navadni netopir (Myotis myotis).

Netopirji so pomemben člen zdravih ekosistemov in posledično smo ljudje deležni blagodejnih učinkov njihovega obstoja. Pri nas npr. se netopirji prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci ter so lahko učinkovita pomoč pri zatiranju škodljivcev. Spremembe v populacijah žuželk se tako posledično odražajo tudi na populacijah netopirjev. Vrtičkarji in kmetje pa znajo povedati tudi, da so netopirski iztrebki – gvano – zelo dobro gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja. Netopirji so pokazatelj stanja okolja, v katerem živimo. Prisotnost pestre združbe različnih vrst netopirjev tako pomeni dobro stanje življenjskih okolij tudi za nas, ljudi.
Že tako družbeno nepriljubljenim netopirjem, je neupravičeno pripisana krivda za pojav pandemije bolezni COVID 19, le še dodatek k številnim že obstoječim grožnjam za njihov obstanek. Pandemija je vsekakor srhljiv opomin človeštvu, da mora za svojo dobrobit z naravo živeti in zanjo skrbeti ter nad njo ne le dominirati.

Naj so vam netopirji ljubi ali ne, so strah, jeza ali celo sovraštvo do teh nočno aktivnih letalcev povsem odveč. Netopirji so živali, ki jih povprečen Slovenec le redko vidi, kaj šele sreča. Če pa že kakšnega kje zagledate, mogoče celo kakšnega potrebnega vaše pomoči, članku prilagamo povezavo in številko t. i. NETOPIROFON-a, ki ga je vzpostavilo Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev: 068/650-090 (http://www.sdpvn-drustvo.si/kdo_smo.html).

Zbrala in priredila: Nina Doles, koordinatorka projekta KRAS.RE.VITA
po literaturi projekta LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje NATURE 2000 v Sloveniji (IPE/SI/000011) z naslovom: Virus SARS-CoV-2 je virus, ki ga prenašajo ljudje. Neposredni prenos netopirskih koronavirusov na ljudi ni bil zaznan nikjer na svetu (http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/LIFE_Narava/informacije_o_netopirjih_in_koronavirusih.pdf) z dne 31. 3. 2020 ter članku Tuttle, Merlin D.: A viral witch hunt v reviji Issuses in Science and Technology z dne 27. 3. 2020 (https://issues.org/a-viral-witch-hunt-bats/)

Na fotografiji: Navadni netopirji (Myotis myotis) v cerkvi Sv. Marjete (foto: Matej Vranič)