9. teden kitare v Postojni

“Brez glasbe bi bilo življenje napaka.”

Ena najpogostejših modrih misli o glasbi sovpada z dejstvom, da vsi ljudje tako ali drugače živimo z glasbo. Ker tako sami želimo živeti! Takoj po umiritvi epidemioloških razmer v Sloveniji smo številni organizatorji javnih glasbenih prireditev pohiteli s pripravo projektov, saj je Nietzsche brž ko ne imel prav.

Organizatorji vsakoletnega glasbenega festivala Društvo Kitarza, Občina Postojna in Glasbena šola Postojna bi to poletje slavili že prvi jubilej, če se ne bi zdravstvene razmere po vsem svetu tako nepričakovano zapletle. Tako pa smo pripravo festivala odložili za leto dni, smelo poprijeli za delo in obrestovalo se je. Razen upada udeležencev iz tujine za določen delež, se je vse drugo zvrstilo po ustaljenih načrtih in z enako mero navdušenja ter idej.

Vabilu k predajanju znanja na mojstrskih tečajih se je z veseljem odzvalo lepo število izkušenih in cenjenih pedagogov: László Stachó in Dávid Pavlovits iz Madžarske, Łukasz Kuropaczewski iz Poljske, Paolo Pegoraro iz Italije, Mak Grgić iz Kalifornije, Andrej Grafenauer iz Slovenije, Rafael Aguirre iz Španije, István Römer iz Hrvaške, Sanel Redžić in Jaka Klun iz Nemčije, Nejc Kuhar in Timotej Kosovinc iz Avstrije ter Jure Cerkovnik iz Švice. Čeprav je njihovo gostovanje v Postojni bilo krajše kakor pretekla leta, pa so vendarle v veliko zadovoljstvo mladih kitaristk in kitaristov prispevali svoj delež k učinkovitosti in vzdušju na tej poletni šoli.

Koncertni del festivalskega programa smo pričeli s predstavitvijo slovenskega predstavnika klasične kitare. Izolan Jaka Klun se je šolal doma pri odličnih učiteljih kitare na Obali, nato pa je študiral pri profesorjih Paolu Pegoraru v Gradcu in Eliotu Fisku v Salzburgu. Slednji je o njem neskromno zapisal: “Njegova tehnika je brezhibna in njegov zvok je enostavno neverjeten...”

Jaka je zrel umetnik. Ne mara tlačiti različne stile in obdobja v en sam večer, zato je v svoj koncertni večer z naslovom “Baročno potovanje kitarskih zvokov skozi fantazije in sonate” uvrstil samo dela Scarlattija, Bacha in Telemanna in ……..navdušil! Društvo Kitarza že od začetka delovanja podpira mlade kitariste, tiste najmlajše, ki so tik pred vstopom na zahtevne umetniške odre. Letos je nagrada brezplačne udeležbe na 9. tednu kitare v Postojni bila podeljena Raphaelu Niederstätterju iz Tirolske in Maji Kralj iz Sežane. Kot zmagovalca prestižnih mednarodnih kitarskih tekmovanj na Dunaju oz. v Uppsali na Švedskem sta si delila koncertni nastop v cerkvi sv. Štefana. Raphael je navdušen kitarist, zanesljiv izvajalec in ne skriva nagnjenosti h komponiranju moderne računalniške glasbe, medtem ko je Maja priljubljeno dekle in stalna obiskovalka najrazličnejših mednarodnih kitarskih dogodkov. Med šolanjem pri Nataši Črnugelj na GŠ Sežana in Antonu Črnuglju na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani si je s številnimi nagradami že pridobila visoko spoštovanje. Med študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Andreja Grafenauerja pa ji je zaradi uspehov na mednarodnih tekmovanjih bila podeljena štipendija organizacije Eurostrings in nedavno je bila sprejeta na magistrski študij v eminetni razred slovitega kitarista in profesorja Judicäela Perroya (Švica). Občinstvo jo je v Postojni sprejelo z velikimi pričakovanji. Njen zrel umetniški nastop, tehnično zanesljiv, jasen, poln zanosa, temperamenta in vrhunske estetske pojavnosti je predvsem strokovno občinstvo nagradilo z močnim aplavzom. Na naslednjem, torkovem koncertu, smo prisluhnili 33-letnemu kitaristu iz Tuzle Sanelu Redžiću. Spada v serijo genialnih učencev profesorja Predraga Stankovića, kateri so vsi po vrsti postali kitaristi na najvišjem izvajalskem nivoju in si ustvarili zavidljivo umetniško kariero. Študiral je pri znamenitih profesorjih v Weimarju in si priigral bogato zbirko samih najvišjih nagrad na mednarodnih tekmovanjih. Slovi kot tehnično zanesljiv kitarist, čist v igri, zahteven v kakovosti tona in kot izkušen studijski glasbenik s številnimi snemalnimi projekti, podprtimi s strani nemških medijev. Že celo večnost nismo slišali celotnega sklopa petih preludijev Heitorja Ville Lobosa in tako zgledno in muzikalno izvedenih skladb, ki se sicer redno ponavljajo na programih šolskih izpitov in nastopov. Sanel je v Sloveniji že igral, a vedno ga poslušamo kot občudovano noviteto. Mak Grgić je znan obraz iz domačega kitarskega gnezda, čigar domiselnost in iznajdljivost rojevata “tamkaj čez lužo” vedno znova nove in nove atraktivne projekte. Je vsestranski umetnik, kitarist in profesor kitare ter zelo uspešen podjetnik. Med epidemijo koronavirusne bolezni se je lotil prepoznavanja mikrotonalnosti v Bachovi glasbi in na posebni mikrotonalni kitari posnel njegova priljubljena večstavčna dela BWV 1001, BWV 1012 in BWV 1013. Žal se je na poti v Slovenijo zalomilo pri prevozu mikrotonalne kitare, a smo legendarnemu solistu z užitkom prisluhnili tudi na šeststrunski klasični kitari. Kar pravijo kritiki popolnoma drži: “Maka je vredno imeti ves čas na očeh!” Naslednje tri festivalske večere smo poslušali v Dvorani Alojza Srebotnjaka Glasbene šole Postojna, saj se je ta izkazala kot akustično najbolj ustrezna za izvajanje kitarske glasbe. Na oder je prvi stopil španski mojster Rafael Aguirre. Klasično šolan kitarist je še kot rosno mlad solist debitiral s simfoničnim orkestrom in nato nanizal koncertne uspehe v skoraj vseh najuglednejših koncertnih dvoranah po svetu ter sodeloval s slovitimi dirigenti in slovečimi simfoničnimi orkestri. Njegova udejstvovanja se širijo na polja mnogih glasbenih zvrsti, nastopa v skupinah z umetniki eklektičnih nazorov in navdušuje s svojo srčno karizmo, kateri se ni mogoče upreti. Aguirre je poleg standarnega španskega programa prikazal tudi nekaj mojstrstva iz časa flamenco legend, svoj nastop pa zaključil z dodatki iz zakladnice večnih klasičnih sladkorčkov. Mnogi smo strmeli odprtih ust in mnogi so morali priznati, da tako širokega dinamičnega razpona na eni sami kitari in tako presunljivo muzikalne izvedbe ni mogoče ponoviti. Splendido, Rafa!! Izziv nastopajočega kitarista za sam festivalski vrhunec je tokrat prevzel Poljak Łukasz Kuropaczewski. Uživa ugled na več ravneh: kot solist je nastopal s prestižnimi simfoničnimi orkestri, velike uspehe je požel v vseh že naštetih koncertnih dvoranah, odličen komorni glasbenik z vrhunskimi umetniškimi projekti in nenazadnje nadvse zaželjen učitelj kitare ter metodik na graški umetniški univerzi. V trd svet najboljših in najbolj zagnanih je vstopil iz razreda profesorja Piotra Zaleskega, iz čigar razreda smo v Postojni že imeli priložnost slišati sijajne kitariste. Neverjetno delaven, vztrajen, močan in odločen Kuropaczewski se je povzpel na sam vrh najboljših kitaristov in zaslovel kot nov up ter potencial graške univerze. Na petkovem koncertu je prepričljivo odigral več del avtorjev, ki so mu posvetili svoje stvaritve in se mu tako poklonili kot senzibilnemu interpretu sodobnih kompozicij. Zdi se, da Łukasz z lahkoto obvladuje svoj instrument. Tehnično je popoln, tonsko globok, dinamično širok, interpretativno jasen in prepričljiv, saj dá vedeti, da ne igra samo notnega teksta, ampak se v skladbe poglobi in preštudira vsako podrobnost. Klavirska skladba Asturias skladatelja Isaaca Albeniza se ga kakor muza zaščitnica drži že od prvih tekmovalnih uspehov in z njo je tudi zaključil svoj nastop v Postojni. Nemogoče mu je slediti, kaj šele imitirati! 

9. teden kitare je ponudil tudi pet teoretičnih predavanj, ki so se vršila vsak dan po opravljenih mojstrskih tečajih. V ponedeljek je madžarski pianist, muzikolog in psiholog László Stachó predaval o metodologiji vadenja in nam razkril premarsikatero podrobnost o nastopanju, obvladovanju treme, čustvovanju in soočanju z napakami. Genialec, ki obvladuje 7 tujih jezikov je bil ves teden na razpolago za opravljanje mojstrskih tečajev, s katerimi sicer kot gostujoči profesor na univerzah po svetu navdušuje tako številne inštrumentaliste kot tudi pevce. Sledilo je predavanje geologa, znanstvenika in raziskovalca na področju oceanografije Staše Puškarića iz Zagreba. Poleg razstave svojih inovativnih kitar je prinesel v Postojno tudi dih jemajoča razkritja o okoljski problematiki današnjega globaliziranega sveta in družbe. Naši udeleženci so kitaristke in kitaristi, predvsem pa mladi ljudje, ki bodo podedovan svet morali sprejemati in spreminjati, da bi lahko sami živeli vsaj približno tako kakor prejšnje generacije. Odličen prikaz, kako so številne teoretične vsebine še kako lahko povezane. Mladi skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc je na letošnjem državnem tekmovanju TEMSIG zelo uspešno prispeval svoja dela za izvajanje obveznih skladb. Poprosili smo ga za prikaz razvoja skladateljeve ideje do skladbe. Mnogi mladi tekmovalci so prav zaradi prikupnosti njegovih skladb lažje vzdržali naporno delo na daljavo in se temeljito pripravili na tekmovalni nastop. Četrtkovo srečanje smo si zamislili nekoliko drugače in namesto izbranega predavatelja organizirali Okroglo mizo z mladimi umetniki, ki so uspešno zaključili šolanja v tujini, pridobili zaposlitev in si začrtali prihodnost. Jure Cerkovnik, Urban Meža, Doris Ćosić, Mak Grgić in Nejc Kuhar so odgovarjali na vprašanja mlajših kitarskih kolegov.

V začetku sramežljiv, proti koncu pa bolj odprt pogovor je dal praktične odgovore na številna vprašanja o samostojnem življenju v različnih govornih okoljih. Tudi letos je prijazna fizioterapevtka Melita Gole Kordiš reševala problematiko slabih drž na mladih telesih naših učencev, dijakov in študentov. Pripravila je slikovne predloge, ki služijo inštrumentalistom kot vsakodnevno vodilo pri vadenju in na seriji konkretnih vaj prikazala nujnost rednega vzdrževanja pravilnih telesnih drž ter ohranjanja moči in forme za zdrav razvoj.

Na Zaključnem sobotnem večeru smo na oder povabili vse udeležence, ki so želeli pokazati svoje pridobljeno znanje in zaigrati krajšo skladbo po svojem izboru. Pridobili smo deset udeleženk oz. udeležencev za nastop in se po podelitvi priznanj za udeležbo na festivalu poslovili kot vdani prijatelji z željo, da bi jubilejni 10. teden kitare potekal v zdravem okolju in bil še lepši in še uspešnejši.

Letošnja razstavljalca na festivalu sta bila izdelovalec kitar iz redko uporabljenih lesov Staša Puškarić in Peter Rener za podjetje Guitar God. Preizkušali smo stole domiselnih dizajnov, nosilce za kitaro in dodatke za kitariste. V podjetju se trudijo prilagoditi izdelke vsakemu posamezniku, izdelujejo iz naravnih slovenskih materialov, za dovršene, funkcionalne dizajne pa so tudi že bili nagrajeni.

Naj na koncu dodam še oceno poznavalcev tako Tedna kitare v Postojni kot tudi drugih mednarodnih kitarskih festivalov po svetu: v devetih letih so se na naših odrih zvrstili že skoraj vsi najboljši svetovni kitaristi, gostili smo aktualne strokovnjake na področju klasične kitare in stopili ob bok najbolj cenjenim kitarskim festivalom v kulturno razvitih centrih. Naša vrata so ves čas odprta prav vsem! Glasbenikov, učiteljev, ljubiteljev umetnosti in znanosti pa je samo v domačem okolju toliko, da bi bila prizorišča dogajanj lahko zapolnjena. 

Mlad fant iz Turčije, Bora Erdem Karatay, je bil ob koncu festivala tako ganjen, da je namesto besed, ki jih ni znal povedati v tujem jeziku, želel izraziti svojo predanost glasbi skozi kitaro. Ves solzan je stopil na oder in zaigral Beethovnovo Odo radosti. Iz srca.

 
ANTON ČRNUGELJ, predsednik Društva Kitarza, ustanovitelj in umetniški vodja Tedna kitare v Postojni

 V Postojni, 30. julija 2021