Nahajate se:
Beletrinina debata
Beletrinina debata
14. 7. 2022
Doris K. H.
209
Vabljeni na Beletrinino debato, ki bo 27. julija ob 19. uri v Postojnski jami. O prihodnosti in perspektivah zelenega in butičnega turizma v Sloveniji bodo razpravljali gostje: direktor Postojnske jame Marjan Batagelj, okoljevarstvenik, aktivist in kmet Uroš Macerl ter minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo dr. Aleksander Jevšek.
Butična petzvezdična destinacija, zelena, čista, raznolika, skriti biser na svetovnih lestvicah, to je le nekaj visokoletečih superlativov o naši državi. Ideja o lepi in zeleni Sloveniji je zakoreninjena malodane v vsakem Slovencu, in če prebiramo nedavne članke uglednega ameriškega medijskega giganta CNN, lahko sklepamo, da živimo v pravljični deželi. Zaradi številnih možnosti doživetij v neokrnjeni naravi je ugledni popotniški vodnik Lonely Planet Slovenijo v minulem letu umestil v prestižno družbo 10 najboljših destinacij na svetu in kot vodilno destinacijo na področju trajnostnega razvoja. Na tem seznamu od evropskih držav najdemo le še Norveško. Našteli smo le najodmevnejše uvrstitve dvomilijonske podalpske državice, ki jo vodilne spletne platforme, kljub majhnosti, redno postavljajo ob bok najlepšim zelenim destinacijam. Paradni konj slovenskega turizma so neokrnjena narava in fotogenične destinacije, ki so samo lani po podatkih Slovenske turistične organizacije privabile več kot dvesto tujih novinarjev in spletnih vplivnežev. V tujih medijih so lani prešteli več kot 1920 objav, vrednih okoli 50 milijonov evrov.
Žal ima bleščeča zelena fasada tudi temnejšo plat. Uradni podatki namreč kažejo, da se biotska raznovrstnost v zadnjih desetletjih naglo zmanjšuje, zaradi ohlapnega izvajanja predpisov in dogovorov v okviru nacionalne in evropske zakonodaje pa je Evropska komisija v preteklosti zoper Slovenijo že sprožila več postopkov.
Kako zelena je torej naša država danes? Kakšna je prihodnost butičnega in zelenega turizma? S kakšnimi projekti bi morala naravo podpreti domača in evropska politika?
Butična petzvezdična destinacija, zelena, čista, raznolika, skriti biser na svetovnih lestvicah, to je le nekaj visokoletečih superlativov o naši državi. Ideja o lepi in zeleni Sloveniji je zakoreninjena malodane v vsakem Slovencu, in če prebiramo nedavne članke uglednega ameriškega medijskega giganta CNN, lahko sklepamo, da živimo v pravljični deželi. Zaradi številnih možnosti doživetij v neokrnjeni naravi je ugledni popotniški vodnik Lonely Planet Slovenijo v minulem letu umestil v prestižno družbo 10 najboljših destinacij na svetu in kot vodilno destinacijo na področju trajnostnega razvoja. Na tem seznamu od evropskih držav najdemo le še Norveško. Našteli smo le najodmevnejše uvrstitve dvomilijonske podalpske državice, ki jo vodilne spletne platforme, kljub majhnosti, redno postavljajo ob bok najlepšim zelenim destinacijam. Paradni konj slovenskega turizma so neokrnjena narava in fotogenične destinacije, ki so samo lani po podatkih Slovenske turistične organizacije privabile več kot dvesto tujih novinarjev in spletnih vplivnežev. V tujih medijih so lani prešteli več kot 1920 objav, vrednih okoli 50 milijonov evrov.
Žal ima bleščeča zelena fasada tudi temnejšo plat. Uradni podatki namreč kažejo, da se biotska raznovrstnost v zadnjih desetletjih naglo zmanjšuje, zaradi ohlapnega izvajanja predpisov in dogovorov v okviru nacionalne in evropske zakonodaje pa je Evropska komisija v preteklosti zoper Slovenijo že sprožila več postopkov.
Kako zelena je torej naša država danes? Kakšna je prihodnost butičnega in zelenega turizma? S kakšnimi projekti bi morala naravo podpreti domača in evropska politika?
